'Novi koronavirus' (SARS-CoV-2) po svetu krožil že mesece pred uradnim začetkom pandemije

Uradna zgodba pravi, da se je ‘novi koronavirus’ oz. SARS-CoV-2 prvič pojavil v začetku decembra 2019 v kitajskem mestu Vuhan. Virus naj bi se razširil s prvotnega prenašalca, ki naj bi imel opravka z netopirjem ali luskavcem na tržnici v Vuhanu (pustimo ob strani dejstvo, da na tej tržnici ne prodajajo ne netopirjev ne luskavcev(1)). A številne raziskave kažejo, da je bil ‘novi koronavirus’ v Evropi, ZDA in Južni Ameriki prisoten že mesece pred domnevnim izbruhom pandemije na Kitajskem. Na primer, večje količine SARS-CoV-2 so zaznali v vzorcih odpadnih voda iz čistilnih naprav, odvzetih mesece pred prvim potrjenim primerom covida-19, obenem pa so protitelesa proti SARS-CoV-2 našli v starejših vzorcih krvi (kar pomeni, da je del populacije covid-19 že prebolel, ko naj te bolezni sploh še ne bi bilo).

Pred razglasitvijo epidemije v nobeni od držav, kjer je bil virus v resnici že dlje časa prisoten, ni bilo zaznati povečane umrljivosti, kar seveda pomeni, da je z uradno zgodbo nekaj zelo narobe, saj naj bi šlo za izjemno nalezljiv in nevaren virus. Še posebej absurdni pa so komentarji omenjenih ugotovitev, češ da so testi nezanesljivi. Če so testi res tako zelo nezanesljivi, zakaj to ni bilo upoštevano med ‘epidemijo’, npr. pri podatkih o številu domnevno okuženih, ki so jih mediji – v svoji skorajda verski fanatičnosti – navajali kot sveto resnico?

'NOVI' ALI 'STARI' KORONAVIRUS?

Pa pojdimo kar po vrsti in si za začetek poglejmo ugotovitve naših sosedov Italijanov, ki so prvi uradni primer covida-19 zabeležili 21. februarja 2020.

Znanstveniki iz Univerze v Barceloni so virus odkrili v odpadni vodi, vzorčeni marca 2019, torej kar osem mesecev pred potrditvijo prvega primera covida-19 v Vuhanu na Kitajskem.

Raziskava italijanskega inštituta za rakava obolenja v Milanu je pokazala, da je bil SARS-CoV-2 v Italiji prisoten že septembra 2019, torej več mesecev pred domnevnim prvim primerom covida-19 na Kitajskem in skoraj pol leta pred prvim uradno zabeleženim primerom v Italiji. Pri več kot 11% prostovoljcev, ki so v tem obdobju sodelovali v programu odkrivanja raka na pljučih, so namreč odkrili prisotnost protiteles proti SARS-CoV-2, kar pomeni, da so ti ljudje covid-19 preboleli že prej.(2) V Italiji pred uradno razglasitvijo epidemije ni bilo zaznati povečane umrljivosti. Domnevno izjemno smrtonosnemu in nalezljivemu virusu se je torej uspelo skoraj pol leta povsem neopaženo skrivati med populacijo.

Druga skupina znanstvenikov iz Italije je identificirala RNA SARS-CoV-2 v vzorcu (bris nosno-žrelnega prostora), ki je bil odvzet otroku s sumom na ošpice v začetku decembra 2019, torej približno tri mesece pred prvim uradno potrjenim primerom covida-19 v Italiji.(3)

Italijanski znanstveniki so analizirali tudi vzorce (brise nosno-žrelnega prostora in vzorce urina), pridobljene v Lombardiji v okviru programa nadzora rdečk in ošpic. Kar 25% vzorcev, odvzetih pred domnevnim odkritjem prvega primera covida-19 v Italiji, je bilo pozitivnih. Med njimi je bil tudi vzorec urina, odvzet 12. septembra 2019. Šlo je za 8-mesečnega otroka, katerega serum je bil pozitiven tudi na IgG in IgM.(4)

V Italiji so virus SARS-CoV-2 s PCR testi potrdili tudi v vzorcih odpadnih voda iz čistilnih naprav v Milanu, Torinu in Bologni, odvzetih pred uradnim pričetkom epidemije. Najstarejši pozitivni vzorci so bili vzorčeni 18. decembra 2019 v Milanu in Torinu in 29. januarja 2020 v Bologni.(5)

Raziskava iz južne Italije je preučila 1150 vzorcev seruma, odvzetih v 2018 in 2019. 21 vzorcev je bilo pozitivnih na protitelesa proti SARS-CoV-2. Od teh vzorcev so bili trije pozitivni tudi na drugih testih (npr. ELISA).(6)

Virus je po Mehiki krožil približno 15 mesecev pred uradnim začetkom epidemije, a v tem obdobju tudi tam, podobno kot v drugih državah, ni bilo zaznati povečane umrljivosti.

Prisotnost virusa pred uradnim začetkom epidemije so potrdili tudi v številnih drugih državah. V Franciji so za protitelesa proti SARS-CoV-2 testirali starejše vzorce seruma in odkrili, da je bilo več pozitivnih vzorcev odvzetih že med novembrom 2019 in januarjem 2020. Rezultati torej kažejo, da so nekateri Francozi covid-19 preboleli že mesece pred uradnim začetkom epidemije. Prvi uradni primer covida-19 so v Franciji potrdili šele 24. januarja 2020.(7)

‘Novi koronavirus’ so v Franciji odkrili tudi v brisih, odvzetih pred uradnim začetkom epidemije. En tak primer so odkrili v bolnišnici blizu Pariza – gre za 42-letnega moškega, ki so mu 27. decembra 2019 diagnosticirali pljučnico in si je nato popolnoma opomogel. Bris, ki so ga naknadno testirali na SARS-CoV-2, je bil pozitiven. Pacient ni imel stika s Kitajsko in v zadnjih mesecih ni nikamor potoval, kar potrjuje, da je bil virus v Franciji prisoten že decembra 2019.(8)

Stari vzorci odpadnih voda so na SARS-CoV-2 testirali pozitivno tudi v Španiji. Znanstveniki iz Univerze v Barceloni so virus odkrili v odpadni vodi, vzorčeni marca 2019, torej kar osem mesecev pred potrditvijo prvega primera covida-19 v Vuhanu na Kitajskem in skoraj eno leto pred potrditvijo prvega primera covida-19 v Barceloni 25. februarja 2020.(9)

V Braziliji so prvi uradni primer covida-19 zabeležili 25. februarja 2020. A pri testiranju starih vzorcev odpadnih voda v mestu Santa Catalina so odkrili, da so bili na PCR testu pozitivni vsi vzorci po novembru 2019, virusno breme pa je bilo podobno visoko kot v študijah odpadnih voda v času aktivnih okužb v Franciji, Španiji in ZDA.(10) Izsledki raziskave so torej povsem nezdružljivi z uradno zgodbo o ‘novem koronavirusu’.

Ob tem se zastavlja vprašanje, kako je bil lahko domnevno tako zelo nevaren in izjemno nalezljiv virus že mesece prisoten v različnih regijah sveta, vendar ni povzročal nobenih težav.

Mehiški znanstveniki so protitelesa proti SARS-CoV-2 odkrili v vzorcih, odvzetih zdravim prostovoljcem, ki so darovali kri. Pozitivni vzorci so datirali iz novembra 2018 in maja ter novembra 2019.(11) Virus je torej po Mehiki krožil približno 15 mesecev pred uradnim začetkom epidemije, a v tem obdobju tudi tam, podobno kot v drugih državah, ni bilo zaznati povečane umrljivosti (glej spodaj, slika 2).

O podobnih primerih so poročali tudi iz ZDA. Znanstveniki iz CDC (Centers for Disease Control) so testirali vzorce krvi, pridobljene z donacijami krvi v Kaliforniji, Oregonu in Washingtonu. Protitelesa na SARS-CoV-2 so odkrili v 2% vzorcev, odvzetih v sredini decembra 2019. Prva okužba s covidom-19 je bila v ZDA potrjena šele v sredini januarja 2020.(12)

ZAKLJUČNE MISLI

Več raziskovalnih skupin po vsem svetu je domnevno novi virus in protitelesa proti SARS-CoV-2 odkrilo v vzorcih, ki so precej starejši od datuma domnevnega izbruha pandemije v Vuhanu na Kitajskem. Seveda je povsem nelogično, da so pri delu populacije našli virus in protitelesa v točki, ko naj ne bi okužbe še nihče prebolel.

Obrazložitve, ki omenjene rezultate komentirajo kot lažno pozitivne, so nerelevantne, predvsem pa nepoštene, saj so bili ti rezultati pridobljeni z uporabo splošno sprejetih metod testiranja za SARS-CoV-2. Med ‘epidemijo’ so bili ti isti testi predstavljeni kot zanesljivi, lažno pozitivni primeri pa pri beleženju domnevnega števila okuženih in umrlih niso predstavljali niti najmanjše ovire.

To lahko torej pomeni le dvoje:

Prva možnost je, da je SARS-CoV-2 res nov, vendar ni niti približno tako nov, kot ga želijo prikazati. Ob tem pa se takoj zastavlja vprašanje, kako je bil lahko domnevno tako zelo nevaren in izjemno nalezljiv virus že mesece prisoten v različnih regijah sveta, vendar ni povzročal nobenih težav. Kot je razvidno iz spodnjih grafov, je v najrazličnejših državah do presežnih smrti prišlo šele tik po uvedbi drakonskih ukrepov.

Druga možnost je, da je uradna zgodba o SARS-CoV-2 neresnična. Težko je priti do drugačnega zaključka, saj je zgodba tudi z drugih vidikov (milo rečeno) povsem nelogična. Kot smo na našem portalu že pisali, metode testiranja na SARS-CoV-2 niso zanesljive in prav nič čudnega ni, da so bili pri preverjanju zanesljivosti PCR testov v Tanzaniji na covid-19 pozitivni tudi papaja, koza in ovca.

Kot je razvidno iz zgornjih grafov, je v številnih državah prišlo do izrazitega porasta smrti tik po uvedbi ukrepov v marcu in aprilu 2020, ko so sezonske okužbe dihal normalno že v upadu. Zakaj bi virus čakal mesece in nato svoj morilski pohod pričel točno tisti trenutek, ko so mnoge države uvedle drakonske ukrepe ter bolnike s covidom-19 pričele zdraviti z agresivnimi metodami zdravljenja?

Tudi nedavno objavljeni rezultati obsežne analize presežnih smrti na severni polobli (ZDA in Evropa)(13) so pokazali, da dinamika dogajanja med t.i. epidemijo covida-19 ni imela nič skupnega s širjenjem nalezljivega virusa, temveč so bile presežne smrti najverjetneje posledica toksičnih terapij in hudega stresa, ki so ga povzročili neživljenjski ukrepi. V geografsko nepovezanih regijah je skoraj istočasno prišlo do porasta presežnih smrti, medtem ko so imele mnoge geografsko povezane regije povsem različne izide (npr. Lombardija – visoka umrljivost, Benečija – nizka umrljivost), kar je v neskladju z dinamiko širjenja virusnih okužb. Mesta z dobro letalsko povezavo z Azijo, kot je npr. Rim, so beležila minimalno umrljivost, medtem ko je Bronx v New Yorku (z razširjenim sistemom bolnišnične oskrbe) utrpel katastrofalne izgube. Iz omenjenega lahko seveda sklepamo tudi, da je neresnična tudi teorija o laboratorijskem nastanku covida-19, ki jo širijo ameriške obveščevalne agencije.

DELITE NAPREJ

Podprite naše delo

Naše delo lahko podprete z donacijo. Z vašo podporo vam bomo lahko še naprej nudili kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

Doniraj

VIRI