Rezultati raziskave znanstvenikov s harvardske univerze in francoskega Nacionalnega inštituta za zdravje in medicinske raziskave, objavljeni oktobra 2019 v reviji JAMA Network Open,(1) so pokazali, da je uporaba razkužil povezana z višjo incidenco neozdravljive in pogosto smrtonosne pljučne bolezni, poimenovane kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB).
Za KOPB so značilni slab pretok zraka, zasoplost in kašelj, bolezen pa je bila leta 2016 tretji najpogostejši vzrok smrti na svetu, saj je terjala življenje kar treh milijonov ljudi.(2) Poročajo, da gre pri KOPB za “rastočo, a spregledano globalno epidemijo”.(3)
Znanstveniki so v raziskavi spremljali incidenco bolezni pri več kot 73.000 medicinskih sestrah v ZDA.(4) Pri tistih, ki so bile vsaj enkrat tedensko izpostavljene katerikoli vrsti razkuževalnega sredstva, so ugotovili za 35% povečano tveganje za KOPB. Medicinske sestre, ki so razkužila uporabljale več kot štirikrat tedensko, so za KOPB zbolevale še pogosteje – pri njih je bilo tveganje povišano za kar 43%.
Raziskava je potrdila tudi povezavo med KOPB in izpostavljenostjo določenim razkužilom, kot so glutaraldehid, varikina, vodikov peroksid, alkohol in kvaterne amonijeve spojine. Uporaba naštetih razkužil je bila povezana s 25-36% višjim tveganjem za KOPB.(1)
Prejšnje raziskave so pokazale povezavo med poklicem čistilke in povečanim tveganjem za KOPB, kar bi bilo prav tako lahko rezultat izpostavljenosti čistilnim in razkuževalnim sredstvom. V nekaterih raziskavah pa je bila uporaba razkužil povezana s povečanim tveganjem za druge bolezni dihal, kot je npr. astma.(1)
Rezultati omenjenih raziskav niso niti najmanj presenetljivi, saj je znano, da so v razkuževalnih sredstvih kemikalije, ki dražijo in poškodujejo dihala. Kljub oglaševanju, ki nas pogosto prepričuje v nasprotno, je ni substance, ki bi bila obenem škodljiva za mikrobe in neškodljiva za ljudi in druga živa bitja (seveda pa obstajajo tudi zdravilne snovi, ki patogene mikrobe odpravijo tako, da okrepijo telo).
Ker so snovi, ki se jih poslužujemo z namenom uničevanja mikrobov (poleg razkužil spadajo sem tudi antibiotiki in protivirusna zdravila), vse bolj ali manj strupene in se lahko dlje časa zadržujejo v okolju, ima njihova uporaba še veliko globje in bolj daljnosežne posledice. Skupaj z drugimi strupenimi snovmi, s katerimi onesnažujemo okolje, porušijo notranji ekosistem in so verjetno med glavnimi povzročitelji sodobnih epidemij raka, avtoimunskih bolezni, diabetesa, psihičnih težav in drugih kroničnih bolezni, ki se vedno pogosteje pojavljajo že pri otrocih.
Slika 1: Strmo naraščajoča incidenca motenj imunskega sistema (multipla skleroza, astma, Crohnova bolezen, sladkorna bolezen tipa 1, celiakija) v zahodnih državah. Raziskave kažejo, da so takšne motnje rezultat pretirane sterilnosti okolja.
(5)Vojna z mikrobi je namreč že v osnovi zgrešena, na propad obsojena strategija, ki vodi do situacij, kjer je zdravilo pogosto hujše od same bolezni (dober primer so ventilatorji in španska gripa).
Mar ni že skrajni čas, da jo prenehamo zaostrovati?
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!VIRI
(1) Orianne Dumas et al., Association of Occupational Exposure to Disinfectants With Incidence of Chronic Obstructive Pulmonary Disease Among US Female Nurses, JAMA Netw Open, oktober 2019
(2) The top 10 causes of death, World Health Organization, december 2020
(3) Davies Adeloye et al., Global and regional estimates of COPD prevalence: Systematic review and meta–analysis, J Glob Health, december 2015
(4) Regular use of disinfectants at work associated with increased risk of COPD, Steve Cimino, MDedge, november 2019
(5) Jean-François Bach, The Effect of Infections on Susceptibility to Autoimmune and Allergic Diseases, N Engl J Med, september 2002