Kaj vse se skriva v hrenovkah?

Znani so rezultati akcije "Preverimo sestavine v hrenovkah!" – v bazi smo zbrali skupno 86 izdelkov, kar je večina hrenovk, ki jih najdemo na tržišču. Spodaj podajamo naš komentar glede sestavin, rezultate akcije in seznam vseh hrenovk pa najdete na tej povezavi.

Najprej je potrebno poudariti, da Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) predelane mesne izdelke (kamor spadajo tudi hrenovke) uvršča v skupino 1 kot potrjeno rakotvorne, saj povzročajo raka na debelem črevesju in danki, obstaja pa tudi povezava z rakom na želodcu.(1)(2) Zakaj je temu tako, bomo videli v nadaljevanju.

Nevarni nitrati in nitriti

Velika večina izdelkov, ki smo jih preverili, je vsebovala aditiv E250 – natrijev nitrit, ki ga Mednarodna agencija za raziskave raka (IARC) uvršča v skupino 2A kot verjetno rakotvorne,(3) saj se lahko pri visoki temperaturi (med kuhanjem) tvorijo rakotvorni nitrozamini, ki povečajo tveganje za nastanek raka želodca(4) in trebušne slinavke,(5) ugotovljena pa je bila tudi povezava s kronično boleznijo jeter.(6) Nitrati in nitriti se uporabljajo kot konzervansi v mesnih in mlečnih izdelkih, in sicer za preprečevanje botulizma, ki ga povzroča bakterija Clostridium botulinum, kot barvilo (ki izdelek obarva rdeče ali rožnato) in kot dodatek arome.(7) A kot je razvidno tudi iz našega seznama hrenovk, uporaba tega aditiva ni nujna, saj obstajajo alternative (sadni in rastlinski/zeliščni ekstrakti, organske kisline, itd.).(8) Očitno ga mnogi proizvajalci dodajajo zaradi ekonomskih razlogov, da lahko zagotovijo daljši rok trajanja in čim nižjo ceno izdelka.

Pri zgodbi z nitrati in nitriti je zanimivo tudi, da je ameriška mesna industrija v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja uporabila vse možne prijeme, da bi ovrgla znanost, ki je kazala na izrazito škodljive učinke uporabe nitratov, in posledično prepoved s strani ameriške Zvezne agencije za hrano in zdravila (FDA), ki je bila naslednji logični korak. Pri tem je igrala na karto potencialno smrtonosnega botulizma in močno precenjevala tveganje, češ da je zaradi nevarnosti botulizma uporaba nitratov v predelanih mesnih izdelkih nujna in rešuje mnoga življenja. S tem pritiskom je industrija dosegla, da na koncu ni prišlo do prepovedi nitratov. A znano je, da nekateri izdelki ne vsebujejo nitratov ali nitritov, zaradi njih pa ni bilo nobenih primerov botulizma. Pravzaprav so primeri botulizma izjemno redki in so večinoma posledica neprimerno konzervirane zelenjave.(9)

Dodajanje fosfatov kot uzakonjena goljufija

Večina hrenovk je vsebovala tudi dodane fosfate (E450 – difosfati, E451 – trifosfati in E452 – polifosfati). Ti med drugim služijo za zadrževanje vode v izdelku in povečanje volumna, podaljšujejo obstojnost izdelka, uravnavajo pH in preprečujejo razbarvanje izdelka. Industrija je fosfate dolgo časa uporabljala brez slabe vesti, politika pa je uzakonila slabo prakso. Znanost pa je v zadnjih desetletjih potrdila, da fosfati vplivajo na številne metabolne procese – preprečujejo absorpcijo kalcija v telesu, vodijo do izgube kostne mase oziroma osteoporoze, kopičenja kalcija v telesu in kalcifikacije mehkih tkiv.(11)(12)(13)(16)(17) Povišane vrednosti fosfatov v krvi lahko vodijo do kronične odpovedi ledvic in razvoja srčno-žilnih obolenj.(10)(11)(13)(14)(15)(17) Fosfate so številne raziskave povezale tudi s prezgodnjim staranjem.(18) Obstaja sum, da lahko pri otrocih povzročijo hiperaktivnost in druge vedenjske motnje.(19) Pri miših so pospešili razvoj raka na pljučih,(20) obenem pa imajo lahko sinergistične učinke z mnogimi drugimi rakotvornimi snovmi.(21)

Ob tem je potrebno dodati, da se fosfati z namenom povečanja teže dodajajo živalim v krmo tudi pred zakolom. Pri tem pa gre v resnici le za to, da zaradi toksičnega vpliva fosfatov žival prične zatekati oz. se ji v telesu začne zadrževati voda. Takšno meso vsebuje večje količine vode, po klanju pa se delež vode v mesu lahko še poveča z namakanjem mesa v raztopini s fosfati. Z namakanjem mesa v fosfatih se lahko ustvari tudi do 15% dodatne teže izdelka, ne da bi bilo žival potrebno hraniti s kvalitetno krmo, čemur bi lahko rekli tudi uzakonjena goljufija. Vse skupaj je zelo dobičkonosno, saj kupec v bistvu plača za vodo, takšno meso pa vsebuje tudi ogromne količine fosfatov, ki so (kot že omenjeno) zdravju škodljivi.(22) Pri pečenju takšnega mesa se izloči večja količina vode, kar ste morda opazili tudi sami.

Ostali aditivi

Poleg zgoraj naštetih aditivov smo v nekaj hrenovkah našli tudi druge tvegane in/ali nepotrebne aditive, kot je npr. E407a – predelana morska alga eucheuma (gre za različico potencialno izredno škodljivega karagenana, o katerem smo že pisali). Naslednji aditiv, ki smo ga zasledili v nekaterih izdelkih, je sporni E621 – mononatrijev glutamat, ki služi kot ojačevalec okusa. Še en zelo tvegan aditiv je E466 – karboksimetil celuloza, potencialno alergeni aditiv E120 – karminska kislina (pridobljena iz posušenih hroščkov Dactylopius coccus) pa se uporablja za obarvanje izdelka, saj daje intenzivno rdečo barvo. Nekateri drugi, verjetno manj nevarni, a vseeno nepotrebni aditivi, ki smo jih našli v hrenovkah, so E262 – natrijev acetat, E300 – askorbinska kislina, E301 – natrijev askorbat, E316 – natrijev eritorbat, E330 – citronska kislina, E412 – guar gumi, in E1401 – modificiran škrob.

Polnila, vezivna sredstva in druge sestavine

V hrenovkah najdemo tudi mnoge druge nepotrebne sestavine, ki služijo kot polnila (v obliki ogljikovih hidratov, kot so npr. moka, škrob, grahove ali bambusove vlaknine, vlakna citrusov ipd.) in vezivna sredstva (sojine beljakovine, mlečne beljakovine). Pogosto so jim dodana tudi škodljiva rafinirana olja. Hrenovkam se takšne sestavine dodajajo zaradi nižanja stroškov in posledično cene (in s tem kvalitete) izdelka. Včasih je bil mesni delež v hrenovkah skoraj izključno 100% in tako je še danes na "zahtevnih" tržiščih, medtem ko je delež polnil, vezivnih sredstev in drugih sestavin v današnjih nizkocenovnih izdelkih lahko celo do 25%!(23)

Nekateri proizvajalci na deklaracijah nimajo napisanega deleža mesa v odstotkih, kar pomeni, da kupec nima na voljo informacij o tem, koliko je v izdelku ene ali druge vrste mesa, obenem pa mu tudi ni na voljo informacija o tem, kolikšen je dejansko delež skupnega mesa in koliko je v izdelku polnil, veziv in drugih nevarnih in/ali nepotrebnih aditivov.

Vprašljiva svežina mesa

En od problemov vseh vrst predelanega mesa (vse bolj pa tudi “svežega” mesa, o čemer bomo še pisali) je tudi dejstvo, da imajo ti izdelki daljši rok trajanja, kar pomeni, da je meso lahko staro več tednov ali celo mesecev. O problematiki starega mesa pri nas skorajda ni zaslediti besede, čeprav gre za pomembno lastnost mesa – na takšno meso bi namreč lahko gledali tudi kot na že nekoliko pokvarjeno meso, ki ima zelo drugačno kemično strukturo in okus od svežega, obenem pa je tudi njegov vpliv na zdravje drugačen od svežega mesa. Bolj staro ko je meso, večji delež reaktivnih kisikovih spojin in poliaminov vsebuje.(22) Poliamini so majhne molekule, ki nastanejo iz aminokislin (nekateri izmed njih so poimenovani po okusu, ki ga dajejo staremu mesu, npr. kadaverin in putreskin) in v telesu oksidirajo do zelo toksičnih aldehidov, vključno z akroleinom.(24) Poliamini med drugim povzročajo ekscitotoksičnost, poškodujejo živčevje in krvno-možgansko pregrado, poleg tega pa so odkrili tudi, da so močno povišani pri pacientih z rakom.(25)(26)(27)(28)(29)(30)

Mehansko izkoščeno meso

Če pogledamo na deklaracije hrenovk, je v večini primerov prva sestavina, ki jo opazimo, mehansko izkoščeno meso. Kaj točno to pomeni? Gre za postopek, pri katerem ostanke mesa skupaj s kostmi zmeljejo in pod pritiskom potisnejo skozi nekakšno sito. Mehansko izkoščeno meso večinoma ne sestoji iz mesa mišic, temveč iz kosti, kostnega mozga, kože, živčevja, krvnih žil...(31) Medtem ko bolj kvalitetne hrenovke vsebujejo pretežno meso piščančjih nogic, nizkocenovne sestojijo pretežno ali v celoti iz mehansko izkoščenega mesa.(23)

Zaključek

Če temu dodamo še katastrofalne razmere pri intenzivni vzreji živali, nekvalitetno krmo (ki lahko pri konvencionalni pridelavi vsebuje tudi gensko spremenjene organizme) ter pogosto rabo antibiotikov in drugih zdravil, nas lahko dodobra mine apetit. Obenem zdaj lažje razumemo, zakaj so predelani mesni izdelki označeni kot rakotvorni. Danes je povsem jasno, da ima mesna industrija težave in gotovo je, da se bo v prihodnosti morala temeljito spremeniti.

S svojo denarnico lahko po svojih močeh "glasujemo" in podpremo tiste, ki delajo srčno in se trudijo vračati k naravi (najboljša izbira je kupovanje od lokalnega kmeta, ki ga poznamo in mu zaupamo). Kot je razvidno iz našega seznama, obstajajo boljše alternative – hrenovke iz ekološke pridelave, brez GSO in brez aditivov, a le-te predstavljajo manj kot 10% izdelkov na našem tržišču. Od nekaterih proizvajalcev smo dobili informacije, da bi z veseljem delali bolj kvalitetne izdelke, a ker so cene za te izdelke višje, jih kupci ne kupujejo ali pa jih kupujejo manj. Tako zaradi trenutnega ekonomskega sistema v veliki meri ostajamo v začaranem krogu, kjer kupci ne zmorejo kupovati kvalitetnih izdelkov, proizvajalci pa jih ne zmorejo proizvajati. Ekonomija namreč teži k rasti, konkurenčnosti in nižanju stroškov, kar ima za posledico vse nižjo ceno, posledično pa tudi kvaliteto izdelkov.

DELITE NAPREJ

Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

2€

5€

10€

20€

VIRI