V prvih letih novega tisočletja, ko je brezžična tehnologija Wi-Fi postajala komercialno zanimiva, so bili vplivi frekvence 2,4 GHz (najpogosteje uporabljana frekvenca, ki jo oddajajo brezžične naprave in ki se uporablja tudi za segrevanje hrane v mikrovalovnih pečicah) na zdravje še precej slabo preučeni. Kljub temu so se brezžične naprave začele nekontrolirano prodajati in uporabljati, njihovo sevanje pa se je do danes razširilo že v praktično vsak bivalni kotiček. Še vedno pa se le malokdo vpraša najpomembnejše - so te naprave varne za dolgoročno uporabo? Svetovna zdravstvena organizacija je mikrovalovno sevanje leta 2011 klasificirala kot možen karcinogen, tako da je to vprašanje več kot na mestu.
NA KRATKO
- Brezžična tehnologija Wi-Fi ni bila nikoli ustrezno preverjena za varnost s strani držav in regulativnih organov, ki so dovolili njeno razširjeno ter bolj ali manj neregulirano uporabo. Nedavno poročilo raziskovalnega centra harvardske univerze je nazorno pokazalo, da so agencije, ki naj bi varovale naše zdravje, v primežu interesov industrije.
- Na stotine raziskav, ki so preučevale najpogosteje uporabljano frekvenco naprav Wi-Fi 2,4 GHz (ki se uporablja tudi za segrevanje hrane v mikrovalovnih pečicah), je pokazalo negativne učinke na zdravje. Ti učinki so bili potrjeni tudi v številnih raziskavah mikrovalovnega sevanja drugih frekvenc. Raziskave so med drugim pokazale, da ima mikrovalovno sevanje močan vpliv na plodnost in da povzroča oksidativni stres, poškodbe DNK, motnje delovanja srca, različne nevropsihiatrične simptome, hormonske spremembe in raka.
- Uradna priporočila temeljijo na predpostavki, da je edini učinek mikrovalov na telo segrevanje. Zdaj že več kot 40 let vemo, da to ne drži, poročila o netermičnih učinkih pa so že v 1970-ih in 1980-ih objavile celo državne inštitucije, npr. NASA in US Naval Medical Research Institute. Kar 247 znanstvenikov iz 42 držav je podpisalo poziv Združenim narodom, kjer opozarjajo na nevarnosti razširjene uporabe brezžičnih tehnologij, ki so jih odkrili pri svojem delu, in zahtevajo ponovno ovrednotenje uradnih priporočil.
- Vse kaže, da mikrovalovi, vključno s sevanjem brezžičnih naprav, že pri nizkih izpostavljenostih ogrožajo delovanje naših možganov, integriteto naših genomov in našo zmožnost reprodukcije, ne ogrožajo pa le nas, temveč tudi okolje. Za negativne vplive so še posebej dovzetni otroci, zato bi bilo za začetek izpostavljenost nujno zmanjšati vsaj v šolah in vrtcih, kot posamezniki pa lahko brezžično povezavo zamenjamo s kabelsko (npr. optika).
Kaj imamo v mislih pod »Wi-Fi«? Gre za tehnologijo brezžičnega omrežja – brezžični modemi (routerji) in naprave, ki se medsebojno povezujejo (npr. mobilni telefoni, tablice, računalniki, tiskalniki, televizorji, robotski sesalniki, pametni merilci električne energije, baby monitorji, nadzorni sistemi...), oddajajo mikrovalovno sevanje frekvence 2,4 GHz, včasih pa tudi nižje ali višje frekvence. V mestih so ponekod nameščene tudi močnejše antene za omrežja Wi-Fi, kot je npr. Telemachov UNIFI. Te naprave nas neredko obsevajo neprekinjeno, saj so vklopljene tudi, kadar jih ne uporabljamo.
Kljub temu, da imamo že desetletja na voljo dokaze, da segrevanje še zdaleč ni edini učinek mikrovalov, uradna priporočila za jakosti mikrovalovnega sevanja še danes temeljijo le na učinku segrevanja (termični učinek). Gre za sistemski problem, saj so agencije, ki naj bi varovale naše zdravje, v primežu interesov industrije, kar je nazorno pokazalo nedavno poročilo raziskovalnega centra harvardske univerze.(1)
Leta 1984 je ameriška vlada izvedla obsežno raziskavo na podganah, ki je preučevala učinke nizke izpostavljenosti frekvenci 2,45 GHz (stopnja izpostavljenosti, ki je danes običajna). Izpostavljene podgane so imele skoraj štirikrat več raka kot neizpostavljene podgane.
Leta 1971 so U.S. Office of Naval Medical Research izdali dokument,(2) ki je poročal o več kot 100 različnih netermičnih učinkih mikrovalovnega sevanja, vključno s 40 nevropsihiatričnimi spremembami (nevrološke, psihološke in vedenjske motnje), vplivi na srce in ožilje (povišan ali prenizek krvni tlak, nekroza srčnega tkiva) in endokrinimi spremembami (degeneracija mod, vpliv na spermatogenezo in laktacijo). V tem poročilu je navedenih več kot 1000 referenc, ki so dokumentirale omenjene učinke.
Tudi ruski raziskovalci so v tem času dokumentirali številne netermične učinke mikrovalov. Na primer, Tolskaya in Gordon sta leta 1973 izdala poročilo,(3) v katerem navajata številne učinke na živčni sistem, jetra, ledvice, endokrine žleze in druge organe.
Leta 1981 je bilo objavljeno poročilo agencije NASA,(4) v katerem je prav tako dokumentirana cela vrsta netermičnih učinkov mikrovalovnega sevanja, vključno z 19 nevropsihiatričnimi spremembami. Znanstveniki so v poročilu zapisali:
»Telo si lahko predstavljamo kot zbirko neštetih elektronskih mikrovezij… Elektromagnetna energija najde pot do posameznih mikrovezij in vpliva na njihovo električno delovanje. To delovanje vključuje različne procese komunikacije in kontrole, ki so bistveni za življenje in z njim povezane funkcije.«
Leta 1984 je ameriška vlada izvedla obsežno raziskavo na podganah, ki je preučevala učinke nizke izpostavljenosti frekvenci 2,45 GHz (stopnja izpostavljenosti, ki je danes običajna). Izpostavljene podgane so imele skoraj štirikrat več raka kot neizpostavljene podgane.(5) V Sloveniji se starostno standardizirana incidenca raka že desetletja neprestano povečuje, iz tujine pa poročajo, da se incidenca raka še posebej hitro povečuje pri mladih.(6)
Kasneje so netermične učinke mikrovalovnih sevanj dokumentirale še številne druge raziskave, tako da imamo danes na voljo že več tisoč študij na to tematiko (kar nekaj jih je zbranih tudi v naši bazi raziskav). Izsledki nekaterih raziskav, ki so preučevale učinke frekvence 2,45 GHz, so povzeti v spodnji tabeli.
Poškodbe spermijev/mod
Cleary et al, 1989;
Oni et al, 2011;
Saygin et al, 2011;
Kumar et al, 2011;
Avendaño et al, 2012;
Atasoy et al, 2013;
Özorak et al, 2013;
Oksay et al, 2014;
Shahin et al, 2014;
Almášiová et al, 2014;
Dasdag et al, 2015;
Saygin et al, 2015;
Shokri et al, 2015;
Yildirim et al, 2015;
Mahmoudi et al, 2015;
Akdag et al, 2016;
Saygin et al, 2016;
Mortazavi et al, 2016;
Kamali et al, 2017;
Ding et al, 2018;
Bilgici et al, 2018;
Shahin et al, 2018;
Jonwal et al, 2018;
Šimaiová et al, 2018;
Kesari et al, 2018;
Santini et al, 2018
Oksidativni stres
Kim & Rhee, 2004;
Gumral et al, 2009;
Kesari et al, 2010;
Grigoriev et al, 2010;
Türker et al, 2011;
Nazıroğlu et al, 2012;
Nazıroğlu et al, 2012;
Ceyhan et al, 2012;
Eser et al, 2013;
Atasoy et al, 2013;
Özorak et al, 2013;
Aynali et al, 2013;
Shahin et al, 2013;
Salah et al, 2013;
Shahin et al, 2014;
Ghazizadeh & Nazıroğlu, 2014;
Oksay et al, 2014;
Gürler et al, 2014;
Tök et al, 2014;
Çiftçi et al, 2015;
Çig & Nazıroğlu, 2015;
Sangun et al, 2015;
Shahin et al, 2015;
Kuybulu et al, 2016;
Yüksel et al, 2016;
Saygin et al, 2016;
Çelik et al, 2016;
Chauhan et al, 2017;
Varghese et al, 2018;
Ding et al, 2018;
Kamali et al, 2018;
Shahin et al, 2018;
Saygin et al, 2018;
Masoumi et al, 2018;
Jonwal et al, 2018;
Šimaiová et al, 2018;
Santini et al, 2018
Apoptoza (programirana celična smrt)
Peinnequin A et al, 2000;
Yang et al, 2001;
Li et al, 2008;
Saygin et al, 2011;
Ballardin et al, 2011;
Kesari et al, 2012;
Zhang et al, 2013;
Margaritis et al, 2014;
Saygin et al, 2015;
Shokri et al, 2015;
Çig & Nazıroğlu, 2015;
Shahin et al, 2015;
Kuybulu et al, 2016;
Raček et al, 2018;
Shahin et al, 2018;
Šimaiová et al, 2018;
Varghese et al, 2018;
Gupta et al, 2019
Poškodbe celične DNK
Maes et al, 1993;
Sarkar et al, 1994;
Lai & Singh, 1995;
Lai & Singh, 1996;
Lai & Singh, 1997;
Vijayalaxmi et al, 1997;
Lai et al, 1997;
Zotti-Martelli et al, 2000;
Trosic et al, 2002;
Trosic et al, 2004;
Trosic et al, 2005;
Paulraj & Behari, 2006;
Lai & Singh, 2009;
Kesari et al, 2010;
Avendaño et al, 2012;
Deshmukh et al, 2013;
Shahin et al, 2013;
Atasoy et al, 2013;
Gürler et al, 2014;
Akdag et al, 2016;
Ibitayo et al, 2017
Poškodbe možganov, nevropsihiatrične spremembe, vedenje
Neubauer et al, 1990;
Lai et al, 1992;
Lai et al, 1992;
Lai et al, 1994;
Wang & Lai, 2000;
Testylier et al, 2002;
Lai, 2004;
Paulraj & Behari, 2006;
Li et al, 2008;
Sinha, 2008;
Papageorgiou et al, 2011;
Maganioti, 2010;
Jorge-Mora et al, 2010;
Kesari et al, 2010;
Kesari et al, 2012;
Nazıroğlu et al, 2012;
Lu et al, 2012;
Yang et al, 2012;
Eser et al, 2013;
Shahin et al, 2015;
Çelik et al, 2016;
Kumar et al, 2016;
Hassanshahi et al, 2017;
Ibitayo et al, 2017;
Obajuluwa et al, 2017;
Varghese et al, 2018;
Raček et al, 2018;
Bamdad et al, 2019;
DastAmooz et al, 2018;
Karimi et al, 2018;
Shahin et al, 2018;
Gupta et al, 2019
Hormonske spremembe
Yoshida et al, 1995;
Nakamura et al, 2000;
Li et al, 2008;
Sinha, 2008;
Kumar et al, 2011;
Shahin et al, 2013;
Shahin et al, 2014;
Sangun et al, 2015;
Misa-Agustiño et al, 2015;
Yüksel et al, 2016;
Kumar et al, 2016;
Saygin et al, 2018;
Masoumi et al, 2018;
Shahin S et al, 2018;
Jonwal et al, 2018;
Shahin et al, 2018;
Gupta et al, 2019
Druge reproduktivne motnje
Druge poškodbe celic / tkiv
Carpenter, 1979;
McRee & Wachtel, 1982;
Kues et al, 1985;
Lange & Sedmak, 1991;
Saalman et al, 1991;
Kues et al, 1992;
Savopol T et al, 1995;
Obukhan, 1998;
Yang et al, 2001;
Yao et al, 2004;
Trosic et al, 2004;
Busljeta et al, 2005;
Wang et al, 2007;
Zhang et al, 2013;
Holovská et al, 2015;
Misa-Agustiño et al, 2015;
Misa-Agustiño et al, 2015;
Çelik et al, 2016;
Kuybulu et al, 2016
Spremembe v izražanju genov
Tabela 1. Vplivi elektromagnetnega sevanja brezžičnih naprav Wi-Fi (2,4 GHz)
Veliko zgoraj navedenih učinkov je bilo dokumentiranih tudi pri preučevanju drugih vrst (frekvenc) mikrovalovnega sevanja. Ti biološki učinki imajo lahko resne posledice – npr. oksidativni stres igra vlogo pri nastanku številnih degenerativnih obolenj, poškodbe DNK lahko vodijo do razvoja rakavih obolenj in prirojenih napak, apoptoza je del nevrodegenerativnih bolezni, negativen vpliv sevanja na plodnost moških pa bi bil lahko en od vzrokov za kar 60-odstotni upad števila semenčic pri moških v zahodnem svetu v zadnjih 40 letih.
Raziskave kažejo, da je mikrovalovno sevanje še posebej škodljivo za zarodke in majhne otroke. Tudi če otroški možgani prejmejo enak odmerek sevanja kot odrasli možgani, so zaradi njihove velikosti in fiziološkega razvoja izpostavljeni večji nevarnosti.
Leta 2015 so znanstveniki, ki preučujejo škodljive vplive sevanj umetnega izvora na zdravje in so skupaj objavili že več kot 2000 recenziranih strokovnih člankov, poslali poziv Združenim narodom,(7) v katerem opozarjajo na škodljive učinke sevanj in zahtevajo nujno ponovno ovrednotenje uradnih priporočil in regulativ. Do danes je poziv podpisalo že 247 znanstvenikov iz 42 držav, kar pomeni, da obstaja znanstveni konsenz, ki pa ob močnih pritiskih industrije ostaja skoraj popolnoma preslišan.
Vse kaže, da so negativni učinki mikrovalovnih sevanj kumulativni (v raziskavi Magrasa in Xenosa iz leta 1997 na miših, izpostavljenim mikrovalovnim sevanjem v količinah pod uradnimi mednarodnimi priporočili ICNIRP, je število potomcev skozi nekaj generacij upadalo, potem pa so živali postale praktično sterilne(8)), zato je možno, da kratkoročne raziskave, ki se izvajajo za preverjanje škodljivosti tovrstnih sevanj, podcenjujejo tveganje. Glede na to, da so brezžični oddajniki Wi-Fi danes že skorajda vseprisotni (najdemo jih v domovih, šolah, hotelih, restavracijah, kavarnah in celo na letalih) in da se izpostavljenost iz leta v leto povečuje, so možni dolgoročni kumulativni učinki na zdravje širše populacije.
Raziskave kažejo, da je mikrovalovno sevanje še posebej škodljivo za zarodke in majhne otroke. Tudi če otroški možgani prejmejo enak odmerek sevanja kot odrasli možgani, so zaradi njihove velikosti in fiziološkega razvoja izpostavljeni večji nevarnosti. Zato smo zaskrbljeni, ko slišimo, da država sponzorira instalacijo brezžičnih modemov v naših šolah. Ponekod (npr. Francija(9), Izrael(10), Ciper(11), Belgija(12)) v imenu načela previdnosti njihovo uporabo omejujejo – zakaj ne bi raje sledili tem svetlim zgledom?
Seveda brezžične naprave in druga sevanja umetnega izvora še zdaleč niso edina grožnja našemu zdravju in okolju. Namen zapisa nikakor ni podcenjevati vpliva pesticidov in drugega kemičnega onesnaženja, vseprisotne plastike, hrupa, uničevanja habitatov, osiromašene zemlje in posledično hrane, psihološkega stresa, svetlobnega onesnaženja itd. Veliko zdravstvenih in okoljevarstvenih tem smo se lotili prav tako poglobljeno kot sevanj, saj se zavedamo, da okolje (in nas same) lahko ozdravimo le s celostnim pristopom. Vendar pa so sevanja področje, ki je verjetno najdlje odmaknjeno od naših že tako precej slabih »radarjev« za zaznavanje škodljivega – so namreč nevidna, neslišna in brez vonja, kar nas lahko hitro zavede. A mnoge raziskave, vključno z v zgornji tabeli navedenimi raziskavami na mravljah in drugih žuželkah, so pokazale, da so hitro naraščajoče količine sevanja umetnega izvora nedvomno en od možnih vzrokov za pospešeno izginjanje žuželk v zadnjih desetletjih, kar ogroža celoten ekosistem. Zato močno upamo, da bomo sevanjem v javnem diskurzu v prihodnje namenili več prostora.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!VIRI
(1) Captured Agency: How the Federal Communications Commission Is Dominated by the Industries It Presumably Regulates; Norm Alster; 2015
(2) BIBLIOGRAPHY OF REPORTED BIOLOGICAL PHENOMENA ('EFFECTS') AND CLINICAL
MANIFESTATIONS ATTRIBUTED TO MICROWAVE AND RADIO-FREQUENCY RADIATION; Naval Medical Research Institute, Bethesda, Maryland; 1971
(3) Pathological Effects of Radio Waves; Tolgskaya M. S.; 2012
(4) "Electromagnetic Field Interactions with the Human Body: Observed Affects and Theories," NASA, April 1981, p. 59. NASA scientists organized this document for the Goddard Space Flight Center in Greenbelt, Maryland.
(5) Long-term, low-level microwave irradiation of rats; Bioelectromagnetics; 1992
(6) Modern life is killing our children: Cancer rate in young people up 40 per cent in 16 years; Sarah Knapton; 2016
(7) https://www.emfscientist.org/
(8) RF radiation-induced changes in the prenatal development of mice; Bioelectromagnetics; 1997
(9) France: New National Law Bans WIFI In Nursery School!; 2015
(10) Israel – Policy Recommendations On Cell Phones, Wireless Radiation & Health; 2017
(11) Cyprus – Policy Recommendations On Cell Phones, Wireless Radiation & Health; 2017
(12) Ghent bans wi-fi from pre-schools and day care; Andy Furniere; 2014