Memorandum slovenskemu narodu

"Moč skupnosti raste iz medsebojnega spoštovanja, poguma stopiti onkraj strahu in manipulacij ter čustvene zrelosti posameznikov, ki so sposobni konstruktivne povezovalne komunikacije. Prenehajmo različna mnenja in znanja uporabljati kot orožje eden proti drugemu, naj nas bogatijo in hitreje približajo resnici in rešitvam v dobro človeštva. Ta Memorandum je povabilo, da presežemo delitve in skozi konstruktiven dialog sodelujemo v oblikovanju prihodnosti, ki si jo želimo zase in za svoje otroke."

– Maja Zakotnik

"Spoštovani snovalke in snovalci Memoranduma!

Čestitam za opravljeno delo in se zahvaljujem zanj. Naredili ste nekaj, česar od osamosvojitve sèm nobena slovenska vlada, noben parlament in nobena stranka v njem, niti vsi skupaj, ali niso znali ali niso hoteli narediti. Še več, že s tem, da so okupirali in okupirajo prostor javne razprave in političnega odločanja, so obenem preprečevali in preprečujejo, da bi to storil, ali vsaj poskušal narediti, kdo drug. In vendar, razmišljate in govorite o tem, o čemer na zelo podobne načine razmišlja večina prebivalstva te države. Ne govorite v imenu tako imenovane tihe večine. Pri nas ni tihe večine, je utišana večina. Večina je utišana. Molk, ki nastaja s tem utišanjem, pa zapolnjujejo poenoumljeni in poneumljajoči mediji, totalna propaganda, tako da niti molka ni slišati. Ste del utišane večine, ki si je vzela javno besedo, javno spregovorila o tem, kaj nas teži in česa se nadejamo. Tako ste zgled vsem tistim, ki še pristajajo na to, da so utišani. Beseda pa daje besedo.

In kaj ste naredili? Razgrnili ste temeljna življenjska vprašanja tega naroda in te nacije, temeljna vprašanja našega skupnega bivanja na tem ozemlju, na tej zemlji, v našem naravnem, zgodovinskem in kulturnem prostoru, v tej državi v tem času. Pokazali ste, kaj naše skupno življenje in naša posamezna življenja danes ogroža – življenjsko ogroža! – in postavili izhodišča za razmišljanje o tem, kaj bi bilo treba delati in narediti, po kakšni poti ali poteh bi bilo treba iti, če bi hoteli imeti človeka vredno življenje danes in človeka dostojno prihodnost, še več, da bi sploh preživeli. Naj beseda da besedo."

– Tomaž Mastnak

"Politične stranke sodelujejo pri ohranjanju sistema, ki ga sama ne morem več podpirati. Zaupati nekomu, ki deluje proti mojim vrednotam, preprosto ni bilo več mogoče."

– Polona Kambič

"Blesteti moramo v lastni identiteti, kot samostojna zvezda v družbi drugih zvezd – ne puklasto ne hlapčevsko, pač pa s ponosno radostjo. Če se bomo spoštovali, bomo spoštovani, če se bomo zatajili, bomo zatajeni. Glasno si recimo, da je usoda Slovenije kot suverene države v naših rokah. Ta Memorandum varuje in utemeljuje našo samobitnost na raznih področjih družbene stvarnosti ter je temeljni branik samostojnosti in suverenosti našega naroda."

– Karel Gržan

"Soustvarjanje memoranduma temelji na spoznanju, da sodobne vojne, ustvarjene geopolitične napetosti, zdravstvene panike, podnebna histerija in druge krize niso spontani dogodki, temveč orodja globalnega velekapitala za nadzor in vzdrževanje občutka ogroženosti. Te krize niso povezane z resničnimi spori ali skrbjo za zdravje in okolje, temveč prikrivajo načrtno preoblikovanje sveta, v katerem ljudje v zameno za navidezno varnost izgubljajo svobodo in dostojanstvo.

Za tem stoji globalistična ureditev, ki deluje prek ugrabljene Organizacije združenih narodov kot krovne nadnacionalne strukture ter Agende 2030 kot njenega mehanizma centralizacije, standardizacije in razgradnje suverenosti. Evropska unija v tem nastopa kot izvajalec teh interesov, slovenska politika pa zaradi sistemske negativne selekcije nikoli ni delovala v interesu naroda, temveč kot podaljšek zunanjih sil. Lažni ideološki spori med levico in desnico so del logike deli in vladaj, ki ohranja sistem, medtem ko se ključne odločitve sprejemajo zunaj dosega ljudi.

Memorandum zato poudarja, da obstoječega sistema ni mogoče popraviti. Sprememba lahko nastane le od spodaj navzgor – iz zavesti in odgovornosti ljudi, ki začnejo graditi nov, vzporedni sistem, utemeljen na svobodi, dostojanstvu in človečnosti. Rešiteljev ni; prihodnost je v naših rokah. Nihče je ne bo zgradil namesto nas."

– Aleš Kravos

"Ob branju Memoranduma lahko rečem samo to – v taki družbi bi si želela živeti."

– Karin Rižner

"Slovenija je več kot država – je dom, ki ga ne sestavljajo le meje in zakoni, temveč skupnost ljudi, jezik, zemlja in vse, kar smo prejeli od svojih prednikov. Ta naš dom ni samoumeven. Zrasel je iz poguma in dela generacij, zato je naša dolžnost, da ga ohranimo in znova prebudimo v njegovi človečnosti – kot dom svobodnih, odgovornih ljudi in naroda, ki razume, da skupno dobro nikoli ne sme poteptati dostojanstva posameznika. Danes stojimo pred odločilnim trenutkom. Ena pot vodi v podreditev, nadzor in izgubo vsega, zaradi česar smo ljudje in skupnost; druga v svobodo, pravičnost in novo prihodnost. Čas je, da se kot posamezniki in kot skupnost zavemo svoje moči, da prekinemo s pasivnim čakanjem na spremembe in vzamemo odgovornost za prihodnost v svoje roke – z znanjem, pogumom in dejanji.

Priča smo zatonu vrednot in teptanju temeljnih človekovih pravic. Človek vse bolj izgublja svoje mesto, nadomešča ga hladen in brezoseben sistem, v katerem poštenje, solidarnost in sočutje izginjajo. Njihovo mesto so zavzeli pohlep, nadzor in mehanizmi vodenja, ki temeljijo na ideologiji stalnega ustrahovanja. To ni naključje – gre za načrtni proces preoblikovanja sveta, ki ga usmerja ozek sloj globalnega kapitala. Čeprav se v vsakdanjem življenju še vedno zrcali človeška dobrota, so vzvodi oblasti že dolgo v rokah tistih, ki ne delujejo v skupno dobro. Politika, znanost, mediji in celo volilni procesi so postali del mreže nadzora, ki ohranja interese kapitalske oligarhije. Vse več ljudi zaznava družbeno neravnovesje in rastoči nemir. Toda večina se ustavi ob posameznih pojavih – aferah, krivicah, napakah – in ne vidi širše slike, ki razkriva, da so to le simptomi iste bolezni: sistema, ki ne deluje več v korist človeka, naroda in skupnega dobrega. Namen tega dokumenta je povezati spoznanja, ki jih mnogi občutimo ločeno, v enoten pogled na vzroke današnjega stanja in na oblikovanje skupnih rešitev, ki nas vodijo iz pogubne smeri, v katero smo bili potisnjeni.

Za razumevanje te krize je ključno spoznanje, da politika, znanost, mediji in mednarodne institucije ne delujejo več kot neodvisni stebri demokratične družbe. Postali so orodja istega centra moči, ki skozi desetletja vodi človeštvo stran od svobode. Ta aparat ni nastal včeraj, temveč je zrasel na kolonializmu, vojnah, razlaščanju narodov, plenjenju virov in sistematični manipulaciji. Vrh te piramide je Organizacija združenih narodov – nekoč simbol sodelovanja, danes pa koordinacijsko središče globalne agende, katere cilji postajajo vse bolj represivni. Agenda 2030, predstavljena kot načrt trajnostnega razvoja, je postala orodje za digitalni nadzor, izbris zasebne lastnine, standardizacijo življenja in uničenje nacionalne suverenosti.

Slovenija je ujeta v to igro. Kot članica Evropske unije je velik del svojega odločanja predala birokratskemu aparatu, ki ne deluje v interesu narodov. EU ni več prostor sodelovanja suverenih držav, temveč orodje za izvajanje tujih agend. Naši politiki, ne glede na ideološko barvo, so postali izvajalci tega sistema – pogosto brez razumevanja posledic, a vedno na škodo ljudem, ki naj bi jim služili. Sodelujejo celo, ko iste strukture svet potiskajo v brezumnost novih vojn pod krinko zavezništev in varnosti, v katere bodo poslani naši sinovi – za interese, ki niso slovenski. Nobena tuja vojna ne sme postati naša, kajti naša dolžnost je braniti mir, življenje in prihodnost svojega naroda. Zato poudarjamo: nismo kolonija. Smo skupnost samostojnih ljudi in narod, ki zahteva, da njegova volja in dostojanstvo stojita nad vsako tujo voljo.

Vsake volitve nam ponujajo navidezno izbiro. Ampak, ali res izbiramo – ali pa z udeležbo le znova dajemo legitimnost tistim, ki vzdržujejo sistem, ki nas razkraja in razdvaja? Pravi prelom se ne zgodi na voliščih, ampak v zavesti ljudi, ko ti spoznajo, da je obstoječi model vodenja in odločanja postal nepopravljiv. Iz njega ne more zrasti nič novega, nič dobrega za ljudi, ker je zgrajen na temelju nadzora, delitve in interesov, ki niso naši. Zato ne iščemo rešiteljev in novih voditeljev. Čas je, da razumemo stanje, v katerem smo, in da se zavemo svoje moči. Le s tem spoznanjem lahko začnemo graditi nove, vzporedne mehanizme družbenega delovanja – takšne, ki izhajajo iz sodelovanja, etike in osebne odgovornosti, ne iz oblasti nad drugimi.

Uveljavljeni model strankarske politike je svoje poslanstvo izčrpal. Stranke so se izrodile v orodja manipulacije, razdvajanja in ohranjanja privilegijev. Čas je, da zavrnemo strankarski sistem in oblikujemo novo, pregledno obliko izvršne oblasti. Predlagamo Svet starešin – neposredno izvoljeno telo posameznikov z ugledom, strokovno integriteto in zavezanostjo skupnemu dobremu. To niso »stari možje«, temveč ljudje – ne glede na starost – ki so s svojim delom in znanjem izkazali modrost na različnih področjih življenja: od prava, gospodarstva in znanosti do kulture, etike in človečnosti. Njihova naloga ni vladati, temveč omogočati, da ljudje skozi njihove odločitve in delovanje uresničujejo cilje, zapisane v tem dokumentu. To telo bi imelo strateško vlogo pri usmerjanju države, imenovanju ključnih funkcij, kriznem vodenju in nadzoru nad upravo, vendar vedno z odgovornostjo do javnosti, z omejenim mandatom in stalno možnostjo odpoklica. Le tako se lahko izvršna oblast odmakne od strankarskih centrov moči in postane resnično odgovorna ljudem.

Svoboda naroda temelji na varovanju skupnih dobrin – vode, gozdov, energetskih virov, domačih podjetij in strateške infrastrukture – ki niso last države, temveč dediščina vseh, ki tu živimo. Ob tem pa je ključna tudi svoboda posameznika, njegova pravica do zasebnosti, dostojanstva in svobodnega odločanja o lastnem življenju. Poskus uvajanja enotnega digitalnega identifikacijskega sistema pomeni neposredni poseg v to svobodo in vodi v popoln nadzor nad človekom, njegovim gibanjem, premoženjem in svobodo razmišljanja. Družba, ki posameznika spremeni v podatkovno enoto, ni svobodna družba. Zato zavračamo prihodnost digitalne diktature, da ohranimo svobodo izbire, tudi skozi pravico do gotovine, saj ta ni le sredstvo plačila, temveč jamstvo osebne avtonomije in neodvisnosti pred digitalnim nadzorom.

Pričujoči dokument je rezultat sodelovanja ljudi različnih poklicnih in življenjskih poti – pravnikov, podjetnikov, znanstvenikov, ustvarjalcev, zdravnikov, mislecev in naravovarstvenikov. Različnost nas ni ločevala, temveč povezala v skupno spoznanje, da je prihodnost mogoče graditi le na iskrenosti, znanju in pogumu, ki izhajajo iz notranje odgovornosti do skupnega dobrega. Memorandum ni zaključek, temveč začetek – povabilo k razumevanju in skupni aktivaciji. Naj postane vsebinsko izhodišče za nove pobude, razprave in konkretna dejanja. Povezujmo se ne okoli oseb ali skupin, temveč okoli vsebine, ki nas združuje in odpira pot v novo družbeno zavest. Mi smo tisti, ki moramo začeti graditi novo Slovenijo – državo svobodnih ljudi, v kateri ima vsak posameznik dostojanstvo, glas in odgovornost. Kdaj, če ne zdaj? Kdo – če ne mi?"