Vplivi varjenja na zdravje in zaščita varilcev

Avtomobili, stavbe, mostovi, računalniki, najrazličnejši stroji in številni drugi proizvodi, ki jih vsakodnevno uporabljamo, za svojo izdelavo zahtevajo proces varjenja kovin. Poklic varilca je en bolj iskanih (v Sloveniji je bil leta 2015 celo najbolj iskan od vseh poklicev), obenem pa gre tudi za enega izmed zdravju najbolj nevarnih poklicev. Varilci so pri svojem delu namreč izpostavljeni izjemno strupenim varilnim hlapom in plinom, intenzivni ultravijolični (UV) svetlobi, močnemu elektromagnetnemu sevanju in radioaktivnosti, kar lahko povzroči akutne poškodbe (npr. poškodbe oči, hude opekline) in kronične zdravstvene težave, kot so rak, bolezni pljuč ter bolezni srca in ožilja. Škodljivim dejavnikom so lahko izpostavljeni tudi mimoidoči in ljudje, ki se zadržujejo v bližini mesta varjenja.

Skozi desetletja se je v znanstveni literaturi nabralo že skoraj nepregledno število raziskav, ki so poklic varilca povezale s številnimi resnimi obolenji, Mednarodna agencija za raziskave raka pa je škodljivost varjenja leta 2017 še dodatno potrdila. Varilne hlape in ultravijolično svetlobo, ki nastajajo pri varjenju, je namreč klasificirala kot dokazano rakotvorne (skupina 1) na podlagi trdnih dokazov, da varjenje povzroča raka pljuč in očesni melanom, zelo nevarno vrsto raka na očesu. Agencija je izdala več kot 300 strani dolgo poročilo o škodljivih učinkih varjenja,(1) katerega ugotovitve bomo predstavili v nadaljevanju.

Posledice izpostavljenosti varjenju se morda sprva zdijo nepomembne ali pa jih varilec niti ne opazi. Očitni simptomi se lahko pojavijo šele po več letih varjenja, ko npr. pride do težav z dihanjem, medtem ko se hujši zdravstveni problemi pogosto pokažejo šele po več desetletjih. Takrat je v veliko primerih že prepozno, zato je priporočljivo, da za zaščito poskrbimo pravočasno. Varilcem je na voljo zaščitna varilna oprema, ki lahko močno zniža tveganje za zdravje, žal pa se je varilci in njihovi delodajalci ne poslužujejo v zadostni meri. Velika večina varilcev v Sloveniji še vedno opravlja svoje delo brez kakršnekoli zaščite dihal, pogosto pa sta neustrezni tudi zaščita oči in kože.

VARILNI HLAPI IN PLINI

Pri segrevanju kovine nad talilno točko se sproščajo t.i. varilni hlapi (plini in kovinski delci, večinoma manjši od 1 μm), ki jih neustrezno zaščiteni varilci vdihavajo. Kemična sestava varilnih hlapov je odvisna od načina varjenja in materialov, s katerimi varilec dela.

Pri varjenju jekla se sproščajo kovinski delci železa in v manjši meri mangana, pri varjenju nerjavečega jekla pa so v varilnih hlapih lahko prisotni železo, nikelj, krom in molibden. Varilni hlapi lahko vsebujejo tudi druge kovine, npr. berilij, kadmij, kobalt, baker, svinec, živo srebro, cink, antimon, aluminij, arzen in vanadij ter različne kemične snovi iz premazov, barv, topil ipd., s katerimi je kovina obdelana. Pri varjenju po postopku TIG so varilci izpostavljeni tudi radioaktivnemu toriju, ki ga vsebuje večina volfram elektrod. Številne od teh snovi (npr. železovi oksidi, nikelj, krom, arzen, kadmij...) je Mednarodna agencija za raziskave raka označila kot dokazano rakotvorne.

Pri vdihavanju se delci kovin ognejo mehanizmom telesa za izločanje, kar lahko sčasoma pripelje do akumulacije kovin v telesu. Varilni hlapi vsebujejo tudi kovinske nanodelce (do 60% celotne teže), t.j. delce, manjše od 100 nm. Le-ti so za zdravje še posebej nevarni, saj imajo veliko sposobnost penetracije in večjo reaktivno površino, ki lahko poškoduje tkivo.(2)(3) Nanodelci lahko potujejo po telesu in se nalagajo v različnih organih, zato izsledki raziskav, ki kažejo, da se kovine iz varilnih hlapov nalagajo v različnih organih izpostavljenih živali (našli so jih v pljučih, možganih, ledvicah, srcu, jetrih, testisih...), niso presenetljivi.

Na tem mestu je potrebno poudariti, da ni varjenje nerjavečega jekla nič manj škodljivo od varjenja drugih materialov – čeprav je postopek varjenja nerjavečega jekla na prvi pogled zelo »čist«, se pri njem sproščajo večje količine niklja in kroma, izjemno rakotvornih kovin. To so potrdile tudi raziskave, ki so varjenje nerjavečega jekla povezale s številnimi resnimi obolenji.

Varilci so obenem izpostavljeni tudi različnim plinom, ki med drugim vključujejo: zaščitne pline (npr. ogljikov dioksid, argon, helij), gorivo (npr. acetilen, butan, propan) in pline, ki se tvorijo pri samem procesu varjenja (npr. ogljikov monoksid, ozon, dušikovi oksidi in vodikov fluorid). Nekateri od teh plinov so zelo strupeni in so pri varjenju lahko prisotni v visokih koncentracijah. Pri varjenju po postopku MIG/MAG in pri varjenju z oplaščeno elektrodo so raziskave poročale o izpostavljenosti ogljikovemu monoksidu v koncentraciji do 1,5 ppm.

Na kovine so lahko nanešeni tudi različni premazi, barve in topila za čiščenje kovin, kar lahko pri procesu varjenja povzroči formacijo strupenih plinov, kot so vodikov klorid, fosgen, benzen in formaldehid.

IZPOSTAVLJENOST SEVANJU

Stopnja izpostavljenosti varilcev ultravijolični (UV) svetlobi oziroma sevanju je višja kot pri kateremkoli drugem poklicu in lahko naravno sončno svetlobo presega za več velikostnih razredov. Gre za tako močno svetlobo, da lahko že krajša izpostavljenost povzroči opekline kože in akutne poškodbe oči. Izpostavljenost močni UV svetlobi je dokazano rakotvorna.

Poleg tega je varilec od vseh poklicev najbolj izpostavljen elektromagnetnemu sevanju ekstremno nizkih frekvenc, ki prihajajo iz električne napeljave oziroma kablov, na kar velja še posebej opozoriti varilce, ki imajo zaradi lažjega rokovanja cevni paket gorilnika oziroma dovodne kable speljane ob telesu ali preko ramen. V tem primeru bi po podatkih inštituta INIS lahko prišlo celo do preseganja mejnih vrednosti izpostavljenosti za gostote induciranega toka znotraj centralnega živčnega sistema.(4) Po podatkih inštituta INIS so pri obločnem varjenju prisotni tokovi do 1 kA, vrednosti gostote magnetnega pretoka lahko ob kablu dosežejo 2 mT, ob telesu varilca pa do 200 μT. Mejne vrednosti v tem primeru sicer niso presežene, potrebno pa je vedeti, da so mejne vrednosti zastarele in da so številne raziskave pokazale škodljive učinke, vključno s povečanim tveganjem za raka, že pri veliko nižji izpostavljenosti.

Kot smo omenili že zgoraj, so lahko varilci pri varjenju TIG izpostavljeni tudi ionizirajočemu sevanju torija-232, katerega vir so rdeče volfram elektrode.

RAKOTVORNOST VARJENJA

Poklic varilca torej predstavlja izjemno tveganje za zdravje, saj gre za sočasno izpostavljenost mnogim zdravju škodljivim dejavnikom. To so potrdile tudi številne raziskave, ki so poklic varilca povezale z različnimi vrstami raka. Še posebej močni sta povezavi med varjenjem in rakom pljuč ter očesnim melanomom. Povezavo z rakom pljuč je preučevalo na desetine raziskav, od katerih so skoraj vse pokazale, da imajo varilci občutno višje tveganje za raka pljuč. Mednarodna agencija za raziskave raka je kot glavni vzrok za povečano tveganje za raka pljuč pri varilcih določila vdihavanje varilnih hlapov. V Sloveniji sicer med celotno populacijo odkrijejo že skoraj 1500 primerov pljučnega raka letno, kar 90% obolelih pa umre prej kot v 5 letih.

Več raziskav je ugotovilo tudi močno povišano tveganje varilcev, da zbolijo za očesnim melanomom (zelo nevarno vrsto raka na očesu). Rezultati raziskav so zelo zaskrbljujoči, saj imajo varilci kar 2- do 10-krat večje tveganje, da zbolijo za očesnim melanomom. Kot najpomembnejši dejavnik tveganja je Mednarodna agencija za raziskave raka določila izpostavljenost varilcev UV sevanju.

DRUGA TVEGANJA VARJENJA

Številne raziskave so pokazale, da varilni hlapi povzročajo kronično vnetje, poškodbe DNK in oksidativni stres ter zavirajo imunski sistem in vplivajo na proliferacijo in apoptozo celic (programirano celično smrt). Znano je, da so ti mehanizmi povezani z nastankom raka in številnimi drugimi obolenji.

Dolgoročna izpostavljenost varilnim hlapom je povezana s številnimi obolenji pljuč, kot so astma, bronhitis, pljučnica in poslabšanje pljučne funkcije. Pri vseh vrstah varjenja lahko pride do sideroze pljuč (nalaganja delcev železa v pljučih). Simptomi so kronični bronhitis ter razraščanje in brazgotinjenje pljučnega veznega tkiva, kar dolgoročno vodi do zmanjšanja kapacitete pljuč.

Raziskave kažejo tudi na povišano tveganje varilcev za obolenja srca in ožilja (aritmija, miokardna ishemija, ateroskleroza in povišan krvni tlak) in očesna obolenja (siva mrena in konjunktivitis).

Dolgotrajna izpostavljenost vdihavanju mangana, ki se sprošča pri večini varilnih procesov, povečuje tveganje obolelosti za Parkinsonovo boleznijo in njej podobno boleznijo, imenovano manganizem. Več raziskav je pokazalo, da je Parkinsonova bolezen med varilci veliko pogostejša kot med nevarilci in se lahko pojavi tudi deset do dvajset let prej. Posledice previsoke ravni mangana v telesu, med drugim poškodbe pljuč, jeter, ledvic in centralnega živčnega sistema ter težave s plodnostjo pri moških, se po raziskavah navadno pokažejo šele v obdobju od desetih do dvajsetih let. Najnovejše raziskave kažejo, da lahko že izpostavljenost majhnim količinam mangana v varilnih hlapih (<0.2 mg/m3) vodi do slabših rezultatov na testu funkcije možganov in motoričnih sposobnosti.(5)(6)(7)(8)(9)

NUJNI STA PREVENTIVA IN USTREZNA VARILNA ZAŠČITA

Glede na zgoraj navedene podatke je jasno, da sta preventiva in ustrezna zaščita za zdravje varilcev ključnega pomena.

Med preventivne ukrepe štejemo zračen prostor, ustrezno ventilacijo, ustrezno distanco od kablov in pazljivo ravnanje z dovodnimi kabli ter uporabo elektrod, ki ne vsebujejo torija (varnejše so elektrode, ki vsebujejo lantan, cerij, cirkonij in druge neradioaktivne kovine).

Potrebno pa je poskrbeti tudi za varilno zaščitno opremo, ki ustrezno zaščiti dihala, oči in kožo. Varilna maska in primerna oblačila ščitijo oči in kožo, sistemi za čiščenje zraka, kot je npr. PAPR, pa poskrbijo za zaščito dihal pred varilnimi hlapi, dimi in prahom.

DELITE NAPREJ

Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

2€

5€

10€

20€

VIRI