Avtor spodnjega zapisa, dr. Peter Gøtzsche, je ugledni profesor in znanstvenik, ustanovitelj Kolaboracije Cochrane in dolgoletni direktor centra Nordic Cochrane. Je avtor knjige Smrtonosna zdravila in organizirani kriminal. Besedilo spodaj je prevod izvornega dokumenta v PDF obliki, ki ga je objavil na svojem blogu 24. marca 2020.
Poskusil bom povzeti, kar vemo o pandemiji koronavirusa. Veliko sem se naučil v diskusijah preko e-pošte; preko objav mojega dobrega prijatelja Johna Ioannidisa, profesorja iz Stanforda, in Aarona Ginna, tehnologa iz Silicijeve doline; preko videokonference s še enim dobrim prijateljem Gregom Glasmanom, ustanoviteljem podjetja CrossFit, in z devetimi drugimi; in preko diskusij z mojo najboljšo prijateljico – mojo ženo Helle Krogh Johansen, profesorico klinične mikrobiologije. Iz podjetja CrossFit so me vprašali, ali bi želel pisati o množični paniki, in članek sem objavil 21. marca.
"Skoraj vsak, s katerim govorim, naj bo laik ali sodelavec (sem specialist interne medicine in sem 2 leti delal na oddelku za infekcijske bolezni) smatra pandemijo koronavirusa za pandemijo panike, bolj kot karkoli drugega."
8. marca sem na spletni strani znanstvene revije British Medical Journal objavil članek z naslovom “Covid-19: Smo žrtve množične panike?”. Pisal sem o tem, da so stopnje smrtnosti zaradi koronavirusa izredno negotove, saj se veliko blagih infekcij prezre, poleg tega je v primeru, ko premine šibek starostnik z hudim srčno-žilnim obolenjem, ki ga je infekcija potisnila “čez rob”, težko reči, ali gre za smrt zaradi virusa ali zaradi srčnega infarkta. Vemo, da je večina tistih, ki umrejo, starih, in da imajo (poleg infekcije) resna predhodna obolenja, kar drži tudi za influenco (gripo) in druge respiratorne viruse.
Vprašal sem: “Kaj bi se zgodilo, če Kitajci svojih pacientov ne bi testirali oziroma če test za koronavirus ne bi obstajal? Ali bi brez omejitev nadaljevali z našimi življenji in nas ne bi skrbelo zaradi nekaj smrti med starostniki, ki jih vidimo vsako zimo?”
Covid-19 bi morali primerjati z navadno gripo, a za smrti zaradi gripe nimamo zanesljivih ocen. Ko jih poskušamo prešteti, eno za drugo, lahko vidimo, da so uradne številke močno pretirane. To sem v moji knjigi Cepiva: resnice, laži in dileme ponazoril tudi na primeru Kanade:(1)
Ko je leta 2009 izbruhnila tako imenovana pandemija gripe in je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prestrašila cel svet, kako resna najverjetneje bo, je prišlo do redke priložnosti, ko smo lahko preverili resnično število smrti zaradi gripe. Prvič v zgodovini je prišlo do množičnega testiranja v laboratorijih ter nacionalnega sistema poročanja, in vse oči so bile uprte v potencialne smrti, povezane z gripo. Končna številka, 428 smrti, je bila precej bližje sezonskemu povprečju približno 300 smrti, zabeleženem v statističnih tabelah, kot pa 8000 smrtim, ocenjenim z računalniškimi modeli. Namesto da nas strašijo, bi nas zdravstvene avtoritete lahko pomirile z razlago, da skrb ni potrebna. Celo izredno pretirano oceno 8000 smrti si lahko razlagamo drugače, kot da ne pomeni skoraj nič. Pomenilo bi namreč lahko tudi, da 99,98% Kanadčanov ne bo umrlo zaradi sezonske gripe.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je ocenila, da lahko sezonska gripa letno povzroči od 290.000 do 650.000 smrti, in to le zaradi vzrokov, povezanih z dihali. Ne vemo, kako zanesljiva je ta ocena in kako zanesljive so ocene smrti zaradi koronavirusa, ampak do sedaj je po štirih mesecih prišlo do približno 17.000 smrti. Zakaj potem ekstremna panika z drakonskimi ukrepi v številnih državah, ki ne temeljijo na znanstvenih dokazih in ki resno omejujejo življenja ljudi?
“Prva žrtev virusa je bilo logično razmišljanje."
Ljudje mi govorijo, da zato, ker je koronavirus veliko bolj nalezljiv od virusa navadne gripe, a vsakič, ko vprašam za dokaze, naletim na molk. Stopnja prenosljivosti je zelo podobna kot pri navadni gripi. To sklepam glede na informacije Ioannidisa v zvezi s križarko, kjer imajo ljudje visoko tveganje za okužbo, saj se zbirajo v barih, v samopostrežnih restavracijah in med plesom, in na osnovi informacij iz Ginnovega članka. Nadalje Ginn piše, da je bilo kljub na tisoče letom od novembra 2019 na letališčih in med letalskim osebjem le nekaj oseb, pozitivnih za covid-19.
Ali je koronavirus veliko bolj smrtonosen od navadne gripe? Vse kaže, da ne. Ocena Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) glede stopnje smrtnosti 3,4% je močno pretirana. Južna Koreja se je dobro spopadla z virusom in vodi po številu izvedenih testov na prebivalca. Uradna stopnja smrtnosti je 0,9%, a resnična stopnja je verjetno nižja, saj veliko ljudi z blagimi simptomi ni testiranih.
Italija je poseben primer. Od 16.558 smrti na svetu do danes jih je vsaj 6.077 iz Italije, stopnja smrtnosti pa je 9,5%. Zdi se mi zelo preudarno, da so obolelim v Južni Koreji rekli, naj ostanejo doma, v ne prenatrpano bolnišnico pa naj gredo le v primeru, če bodo resno zboleli. Na podlagi pionirskega dela profesorja Petra Aabyja na področju ošpic vemo, da ko je infekcijski odmerek visok, je tudi smrtnost visoka, saj ni dovolj časa, da bi se lahko vzpostavil imunski odziv. Zato imajo prenatrpane bolnišnice višje stopnje smrtnosti. In ravno panika povzroči, da so bolnišnice prenatrpane.
Primerjanje držav je seveda kočljivo zaradi številnih razlogov. Ljudje s severa Italije, območja z največ smrti na svetu, so starejši, več kadijo, imajo več bližnjih socialnih kontaktov, več pridruženih bolezni itd. kot večina drugih krajev. Prav tako vemo, da obstaja več kot ena genetska različica virusa, virusi RNK pa izredno hitro mutirajo.
Zato tudi pri gripi obstajajo ogromne razlike med zabeleženimi stopnjami smrtnosti. V sistematičnem pregledu raziskav med pandemijo blage gripe leta 2009 in nekaj naslednjih let je mediana za laboratorijsko potrjeno gripo znašala 1% (moja ocena – slika 3 v raziskavi).
"Naslednje, kar lahko morebiti pričakujemo, je oznanitev s strani našega premiera, da lahko le ena oseba naenkrat spi v zakonski postelji, saj moramo ohranjati razdaljo."
Ali gre za znanstveno podprte dokaze, ko v imenu zdravstvene oskrbe zapremo šole in univerze, odpovemo lete in sestanke, prepovemo potovanja, zapremo meje in izoliramo ljudi, ki so bolni? Izolacija in ohranjanje razdalje 2 metra med ljudmi je zelo dober nasvet, saj se virus širi preko velikih kapljic in nima kril, kot je nekdo komentiral.
Ni verjetno, da drakonski ukrepi delujejo. Ginn piše, da je v različnih državah z različnimi ukrepi dnevna stopnja rasti čez čas na podoben način upadla. V Južni Koreji in na Tajvanu gredo lahko v fitnes ali jedo v restavracijah, tista področja, ki so zaprla šole (npr. Hong Kong), pa očitno niso imela večjih uspehov pri zadrževanju širjenja od tistih, ki jih niso zaprla (npr. Singapur). Ljudje v Singapurju še vedno živijo običajno življenje.
V moji državi, na Danskem, so politiki uničili življenje, in z vsakim dnem ga le še bolj uničujejo. Skoraj vsakdo, s katerim govorim, v šoku zmajuje z glavo. Pandemijo koronavirusa smatrajo za pandemijo panike, bolj kot karkoli drugega. Vsa zbiranja z več kot 10 ljudmi (celo na prostem) so prepovedana, če kršiš zakon, pa lahko dobiš kazen 1500 kron (200 evrov). To je sanjski scenarij za vladarje z diktatorskimi vzgibi; vsi demokratični protesti so postali nezakoniti.
Nogometne tekme so dovoljene le s petimi igralci na vsaki strani in brez gledalcev. Fitnesi so zaprti, teniška igrišča so zaprta, čeprav na posameznem igrišču istočasno ne morejo biti več kot štirje igralci. Golf igrišča so zaprta, čeprav lahko hodiš po stezah, če ne izgledaš kot golfist, in ne moreš iti k frizerju. Naslednje, kar lahko morebiti pričakujemo, je oznanitev s strani našega premiera, da lahko le ena oseba naenkrat spi v zakonski postelji, saj moramo ohranjati razdaljo.
Še vedno lahko tečemo v gozdu. A ljudje, ki jih srečujemo, se na veliko izogibajo bližnjemu srečanju z nami, in zadnjič smo videli celo starejši par z obraznimi maskami, kar je na Danskem, za razliko od Azije, izredno redek prizor. Obrazne maske bi se morale uporabljati le, če si okužen, a ljudje očitno tega ne vedo. Veliko ljudi, ki jih srečujemo, izgleda prestrašenih, kot da bi premišljevali, kaj naj, preden bo prepozno, napišejo v oporoko. Na TV ni nobenih novic, le korona, korona, korona; približuje se sodni dan.
"Spomnite se na šalo o tigrih: 'Zakaj trobiš v ta rog?' 'Da bi odgnal stran tigre.' 'Ampak saj tu ni nobenih tigrov.' 'No vidiš, da deluje!'"
Zaprli smo meje z Nemčijo in Švedsko, čeprav imamo več primerov koronavirusa kot oni. Zakaj ne bi zaprli otoka Fyn v osrčju Danske, kar bi bilo glede na to, da sta na obeh straneh mostova, ki ju vojska lahko zablokira, lahko izvedljivo? Kje se vse to ustavi? Prva žrtev virusa je bilo logično razmišljanje.
Toaletni papir je v mnogih državah razprodan, kot da bi imeli epidemijo kolere. Res ne razumem tega. Prav tako ne razumem, zakaj je koronavirus edina stvar, ki je pomembna, medtem ko na milijone ljudi umira zaradi malarije, tuberkuloze in zdravil na recept, ki jih ne potrebujejo. Kje je tukaj logika? Ali nas čaka večno življenje, če se nam le uspe izogniti smrti zaradi koronavirusa?
Histerija ima tudi nekaj pozitivnih učinkov. Učenje ljudi, naj si umivajo roke in naj ne kašljajo drugemu v obraz, bo nedvomno zmanjšalo število smrti, kar velja tako za navadno gripo kot tudi za ostale viruse.
A škoda, narejena za naša gospodarstva in za nas same, je gromozanska. Kakovost življenja se je za milijarde ljudi znižala, smrtnost zaradi ostalih vzrokov pa se povečuje. Podjetja na veliko razglašajo stečaje, kar povečuje število samomorov, enako velja za brezposelnost in antidepresive. Nekateri ljudje, celo otroci, ki so zaskrbljeni zaradi umiranja zaradi koronavirusa, so pričeli jemati antidepresive, in znano je, da le-ti podvojijo samomore ne le pri otrocih, temveč tudi pri odraslih. Nespametni zdravniki so podobno nevarni kot nespametni politiki.
Med pandemijo gripe leta 2009 ni prišlo do tako drastičnih ukrepov. Razmislite tudi o tem, da je vedno nekje na svetu zima in da ne moremo zapreti celega sveta za vedno. Torej, zakaj zdaj? Očitno je, da zaradi prestrogih ukrepov nihče nikoli ne bo zašel v težave. Epidemija bo verjetno v bližnji prihodnosti zamrla, nato pa se bo pojavila cela vrsta ljudi, ki si bo za to hotela lastiti zasluge.
Demokracija je utrpela, saj ne moremo protestirati, poleg tega je utrpela tudi svoboda. Z nami je tudi grdi obraz cenzure. Ginnov zanimiv članek je bil odstranjen s spletne strani Medium. Wall Street Journal je poročal, da stran, kjer se je omenjeni članek nahajal, sedaj pravi: “Ta zapis je v fazi preiskave ali pa gre za kršenje pravil Mediuma.” Medtem je Twitter uveljavil obsežne omejitve glede zapisov o koronavirusu. Podjetje pravi, da bo omejilo “vsebine, ki nasprotujejo smernicam avtoritet globalnih in lokalnih javnozdravstvenih informacij.” Če preko Twitterja kliknete povezavo na omenjeni članek na Mediumu, dobite opozorilo, da je “potencialno škodljiv”.
Ko je iskren in informativen članek o ogromnem javnozdravstvenem problemu cenzuriran zato, ker je njegova vsebina “v nasprotju s smernicami avtoritet”, nismo dobili le virusa s Kitajske. Dobili smo tudi cenzuro v kitajskem stilu. Si res želimo tega? Obenem ne vidim, kako so lahko Ginnovi nasveti ali njegovi negotovi zaključki v nasprotju s takimi smernicami. V bistvu ne vidim, kje v članku sploh karkoli priporoča.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!OPOMBE
(1) Gre za e-knjigo, ki jo bo založba Skyhorse objavila v tiskani obliki jeseni; tudi v španskem, francoskem, italijanskem, nizozemskem in švedskem jeziku, že zdaj pa je objavljena v danskem jeziku.