NA KRATKO
- V Podravju, Pomurju in Spodnji Savinjski dolini je pitna voda že dlje časa preobremenjena z nitrati. V mestni občini Ptuj se stanje zadnja leta poslabšuje tako hitro, da bo lahko že čez nekaj let presežena maksimalna dovoljena meja 50 mg/l.
- Dovoljena meja je postavljena previsoko, saj so številne raziskave nitrate v pitni vodi povezale z resnimi zdravstvenimi težavami že pri koncentraciji 4,4 mg/l ali manj. Znanstveniki iz Environmental Working Group so letos objavili obsežno analizo in kot varno mejo, pri kateri ni negativnih učinkov na zdravje, določili 0,62 mg/l.
- Raziskave so nitrate povezale s številnimi rakavami obolenji, prezgodnjim porodom, nizko porodno težo in resnimi obolenji novorojenčkov, kot so prirojene napake.
- Trg kmete sili v nižanje cen in intenzivno kmetijstvo ne glede na dolgoročne učinke na zdravje, okolje in rodovitnost prsti. Zaradi takšnega načina kmetovanja se količina organske snovi v prsti zmanjšuje, za dosego enake količine pridelka pa so potrebne vedno večje količine gnojil, ki vsebujejo nitrate in se spirajo v podtalnico.
- S poslabševanjem kakovosti pitne vode se zadnja leta soočajo tudi drugje, vzroki pa so različni – od turizma, odlagališč odpadkov, greznic, kmetijstva...
V zadnjem času je bilo objavljenih več opozoril o tem, da voda v Dravski kotlini že čez nekaj let morda ne bo več pitna.(1)(2) V podzemni vodi črpališča Skorba, s katerim oskrbujejo mestno občino Ptuj, so namreč vedno pogosteje presežene najvišje dovoljene koncentracije nitratov, večje količine nitratov (in pesticidov) pa vsebujejo tudi podzemne vode v Murski in Savinjski kotlini.
Poglejmo si, kakšne vrednosti nitratov so bile izmerjene v vodi iz črpališča Skorba in kaj to pomeni za zdravje ljudi, ki jo pijejo.
Računsko sodišče je poročalo:(1)
“V črpališču Skorba je sedem črpalnih vrtin oziroma vodnjakov za odvzem vode za oskrbo s pitno vodo iz plitvega vodonosnika (plitvi vodnjaki), v katerih pogosto prihaja do prekoračitev najvišje dovoljene koncentracije nitratov v podzemni vodi (50 mg/l). Zaradi slabe kakovosti podzemne vode v plitvem vodonosniku, ki ni ustrezna za oskrbo prebivalcev s pitno vodo, je bilo v črpališču Skorba v preteklosti izvrtanih dodatnih pet globokih vodnjakov, ki zajemajo pitno vodo iz globokega vodonosnika. V globokih vodnjakih so bile koncentracije nitratov bistveno nižje, zato je bilo mogoče z mešanjem vode iz plitvih in globokih vodnjakov ustrezno znižati koncentracije nitratov v vodi, ki se nato uporablja za pitno vodo,“ so ugotovili na Računskem sodišču in opozorili, da je z nitrati kontaminirana tudi voda v globokih vodonosnikih: “V letih 1998−2016 se je koncentracija nitratov tudi v globokih vodnjakih hitro povečevala in se je v enem od njih že približala 40 mg/l, v letu 2017 pa je to vrednost celo presegla. Če se bo tak trend nadaljeval, bo že v nekaj letih presežena najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi (50 mg/l)!”
Koncentracije nitratov se torej približujejo 50 mg/l, kar je v Sloveniji najvišja dovoljena koncentracija nitratov v pitni vodi. Pa nas zakonodaja res ščiti pred toksičnimi učinki nitratov? Je vsebnost nitratov pod 50 mg/l res tako nenevarna, da niso potrebna opozorila komunale?
Raziskave so nitrate povezale s številnimi rakavami obolenji, med drugim z rakom prebavil, jajčnikov, ščitnice, ledvic ter mehurja, ter z resnimi obolenji novorojenčkov, kot so prirojene napake.
Vse kaže, da ne. Strokovno pregledana meta-analiza avtorjev Environmental Working Group (EWG), objavljena junija 2019 v reviji Environmental Research,(3) je namreč ugotovila, da so številne dobro izvedene raziskave nitrate v pitni vodi povezale z resnimi zdravstvenimi težavami že pri koncentraciji 4,4 mg/l ali manj. Kot varno mejo, pri kateri ni negativnih učinkov na zdravje, so določili 0,62 mg/l, kar je 80-krat manj od maksimalne dovoljene vrednosti v Sloveniji! Do sklepa, da dovoljena meja ne upošteva novejših znanstvenih ugotovitev, so prišle tudi druge analize, npr. pregled raziskav, objavljen leta 2018.(4)
Glede na zgoraj omenjeno voda iz vodovoda v občini Ptuj (in drugje) torej ne bo šele zdaj postala zdravju nevarna, ampak je takšna verjetno že kar nekaj časa. Kar ni presenetljivo, saj so dovoljene meje praviloma le kompromisi, s katerimi trenutna družbena ureditev lahko funkcionira.
In kakšne posledice za zdravje ima uživanje nitratov v pitni vodi? Raziskave so nitrate povezale s številnimi rakavami obolenji, med drugim z rakom prebavil, jajčnikov, ščitnice, ledvic ter mehurja, ter z resnimi obolenji novorojenčkov, kot so prirojene napake. Nitrati lahko povzročijo tudi hujše primere prenizke porodne teže in prezgodnjega poroda. Onesnaženje vode z nitrati najbolj prizadane še nerojene in dojenčke, ki so jim izpostavljeni v najbolj ranljivem obdobju življenja.(3)(4)
Grafikon 1: Od leta 1961 do 2016 je incidenca raka na debelem črevesju v Sloveniji porasla za več kot petkrat, incidenca raka ledvic pa za skoraj sedemkrat (gre za starostno standardizirano incidenco, kar pomeni, da porast raka ni povzročilo staranje prebivalstva). Vir: SLORA
Dr. Alex Temkin, toksikolog in glavni avtor raziskave EWG, je poudaril: “Vlada ne stori dovolj, da bi Američane zaščitila pred kontaminacijo pitne vode.”
Trenutna zakonodaja glede nitratov je namreč tako pri nas kot v ZDA zastarela in ščiti le pred metemoglobinemijo dojenčkov (kar je le ena od posledic uživanja nitratov), drugi učinki na zdravje, kot so rak in reproduktivne motnje, pa pri določitvi meje niso bili upoštevani, čeprav so bili nitrati tudi s strani Mednarodne organizacije za raziskave raka uvrščeni med verjetno rakotvorne snovi.(4)
In zakaj prihaja do onesnaženosti podtalnice z nitrati? Pogost odgovor na to vprašanje je: “Zaradi gnojenja z umetnimi in organskimi gnojili.” A zakaj toliko gnojimo in ali je morda posredi še kak drug faktor? Osnovna težava je tudi v tem primeru trg, ki kmete sili v nižanje cen in intenzivno kmetijstvo ne glede na dolgoročne učinke na zdravje, okolje in rodovitnost prsti (žal podoben trend opažajo tudi v sektorju ekološkega kmetijstva).(5)
Če povzamemo, kmetje so zaradi siromašenja prsti primorani gnojiti z večjimi količinami gnojil, nitrati iz teh gnojil pa se spirajo v podtalnico. Trenutni način kmetovanja je kot tak dolgoročno nevzdržen...
Problemi intenzivnega kmetijstva so med drugim naslednji:
- Gnojenje z umetnimi gnojili, ki vsebujejo nitrate (poglavitni razlog za onesnaženje vode z nitrati). Večji del dušika iz umetnih gnojil ne absorbirajo rastline, temveč se spere v podtalnico, izhlapi v zrak...(8)
- Intenzivna živinoreja v zaprtih prostorih, kjer se na majhnem prostoru zbirajo velike količine gnojevke in gnojnice, ki vsebujeta nitrate. Kot primer, na Švedskem je bilo leta 1949 300000 kmetij, ki so se ukvarjale z mlekarstvom, vsaka kmetija je imela v povprečju 5 krav. Danes je na Švedskem le še okrog 3000 mlekarskih kmetij, vsaka ima v povprečju okoli 100 krav.(6) Trendi so tudi drugje podobni. Kmetje so v veliki meri opustili dobro prakso nastilja in kompostiranja gnoja.
- Kolobarjenje pridelkov, zelena odeja in mešani posevki niso več ustaljena praksa.
- Oranje na dolgi rok vodi do erozije prsti.
- Pesticidi, herbicidi ipd. ne pobijejo le ciljnih organizmov, temveč tudi mikroorganizme in glive, ki so bistveni sestavni del prsti.
- Biomasa se ne vrača v zemljo v zadostnem obsegu.
Nobenega dvoma ni, da se zaradi takšnega načina kmetovanja količina organske snovi (humusa) v prsti zmanjšuje(7) in da so za dosego enake količine pridelka potrebne vedno večje količine gnojil.(8) V prsti, ki vsebuje zadostno količino organske snovi, je učinkovitost razpoložljivega dušika veliko večja, pomembni pa so tudi mikroorganizmi, ki stabilizirajo velik delež anorganskega dušika tako, da ga pretvorijo v beljakovine in organski dušik, ki se ne izceja v podtalnico in je rastlinam na voljo na dolgi rok.
Slika 1: Na levi sliki lahko vidimo iztrošeno, na desni sliki pa rodovitno, s humusom bogato prst.
Če povzamemo, kmetje so zaradi siromašenja prsti primorani gnojiti z večjimi količinami gnojil, nitrati iz teh gnojil pa se spirajo v podtalnico. Trenutni način kmetovanja je kot tak dolgoročno nevzdržen, zastrupljanje pitne vode, uničevanje prsti, porast rakavih obolenj in slabšanje kakovosti hrane pa se bodo nadaljevali, če ne bomo v temeljih spremenili našega načina delovanja, vključno z ekonomijo. O tem v svoji knjigi Global Eating Disorder piše tudi Gunnar Rundgren, pionir ekološkega kmetovanja na Švedskem:
“Ekonomski pogoji, pod katerimi delujejo kmetje, drugi akterji v prehranskem sistemu in potrošniki, so faktor, ki v največji meri oblikuje prehranski sistem, zato nima smisla poskušati spremeniti delov sistema, medtem ko ekonomski pogoji, strukture in odnosi ostajajo enaki.“
(9)Kakovost vode pa v Sloveniji ni problem le v s kmetijstvom zelo obremenjenih regijah, temveč tudi tam, kjer je bila voda v preteklosti znana kot zelo čista. S poslabševanjem kakovosti pitne vode se zadnja leta soočajo npr. v občini Bled(10) in občini Kamnik,(11)(12) vzroki pa so različni – od turizma, odlagališč odpadkov, greznic, kmetijstva...
Onesnaženost slovenskih voda s fekalijami je en od razlogov, zakaj smo napisali članek o kompostnem stranišču. Pazljiva uvedba kompostnih stranišč pa bi lahko pripomogla tudi k reševanju problematike nitratov v pitni vodi, med drugim tudi zaradi zgoraj omenjene restoracije organske snovi in stabilizacije hranilnih snovi v prsti.
Slika 2: Prikaz vodonosnika in kako nanj vplivajo različni viri onesnaženja, vključno s kompostnim straniščem. Vir: Water Storage
(13)Pa še zanimivost – morda ste že slišali, da lahko tudi zelenjava (npr. zelena ali špinača) vsebuje večje količine nitratov. Tudi temu je vzrok intenzivno kmetijstvo oziroma pretirano gnojenje z nitrati. Tako gojena zelenjava absorbira večje količine nitratov in je lahko zdravju nevarna na enak način kot kontaminirana voda ali hrenovke z dodanimi nitriti.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!VIRI
(1) Podravje: Podtalnica polna strupov - vsebnost nitratov se ves čas še povišuje!; Mojca Zemljarič; Štajerski Tednik; 2019
(2) Že v nekaj letih voda ne bo več pitna, najhuje je v Dravski kotlini; Slavica Pičerko Peklar, Urban Červek; Večer; 2019
(3) Exposure-based assessment and economic valuation of adverse birth outcomes and cancer risk due to nitrate in United States drinking water; Environ Res; 2018
(4) Drinking Water Nitrate and Human Health: An Updated Review; Int J Environ Res Public Health; 2018
(5) Towards a Landscape Diet and Communal Landscape Management; Gunnar Rundgren; Resilience; 2019
(6) Small Farms don’t Produce Most the of the Worlds’ Food – But they Could Produce All; Gunnar Rundgren; Resilience; 2019
(7) Why It’s Time to Stop Punishing Our Soils with Fertilizers; Richard Schiffman; Yale Environment 360; 2017
(8) Beware of the N-bomb; Gunnar Rundgren; Resilience; 2019
(9) Global Eating Disorder; Gunnar Rundgren; 2014
(10) Voda na Bledu: lani vsak četrti vzorec iz zajetja Radovna neustrezen; VIDEO: Planet TV, Igor Krmelj; SiolNet; 2019
(11) Strokovne podlage za oblikovanje scenarijev ohranjanja in razvoja Velike planine; Občina Kamnik; 2018
(12) Pitna izvirska voda je neprecenljivo bogastvo; Anita Vošnjak; Dnevnik; 2019
(13) Water Storage: Tanks, Cisterns, Aquifers, and Ponds for Domestic Supply, Fire and Emergency Use--Includes How to Make Ferrocement Water Tanks; Art Ludwig; 2009