Smernice uradnih organizacij nam že več desetletij narekujejo, naj uživamo manj soli. Predvsem naj bi bilo omejevanje soli dobro za tiste, ki imajo težave z visokim krvnim tlakom, v preventivne namene pa naj bi koristilo tudi vsem ostalim. Vendar znanost glede te tematike v resnici ni niti približno enotna, saj obstaja veliko študij, ki kažejo, da bi bilo zmanjševanje soli v prehrani lahko celo škodljivo. Poglejmo si nekaj zanimivejših izsledkov.
NA KRATKO
- Številnim uradnim smernicam in priporočilom navkljub znanost glede škodljivosti soli še do danes ni niti približno enotna. Številne študije so celo pokazale, da bi imelo uživanje premalo soli lahko negativen vpliv na zdravje.
- Uživanje takšne količine soli, kot jo zaužije povprečen Slovenec, je bilo v več študijah povezano z najboljšimi zdravstvenimi izidi tako pri ljudeh s povišanim kot z normalnim krvnim tlakom.
- Tradicionalno je bila sol zelo cenjen dodatek prehrani; nekatere kulture so jo enačile z zlatom. Tudi ajurveda uči, da ima sol številne pozitivne učinke; med drugim naj bi stimulirala apetit in izboljšala prebavo.
- Svetujemo vam, da sledite svojemu apetitu in počutju oziroma soli zaužijete toliko, kolikor vam ustreza, s tem da pazite na kakovost. Še posebej je dobro biti pozoren na kontaminacijo in aditive, ki se soli dodajajo za sipkost. Paziti je potrebno tudi, da z uživanjem jodirane soli ne presežemo še varne količine joda, kar lahko vodi do težav s ščitnico.
Meta-analiza več kot 100 randomiziranih študij iz leta 1998 je pokazala, da omejevanje soli v prehrani krvni tlak malenkost zniža, vendar se to ne odraža v boljšem zdravju.(1) V eni izmed študij iz leta 1995, ki je štiri leta spremljala približno 3.000 ljudi, je bilo pri tistih, ki so uživali manj soli, več smrti. Pri tistih, ki so zaužili nekaj gramov soli več na dan, je bilo 36% manj koronarnih zapletov.(2) Študija iz leta 1997, ki je 22 let spremljala več kot 11.000 ljudi, je prav tako pokazala višjo umrljivost pri ljudeh, ki so uživali manj soli.(3)
V meta-analizi, ki je zajela več kot 270.000 ljudi, so raziskovalci ugotovili, da sta tako povišan kot znižan vnos soli povezana z večjo umrljivostjo, medtem ko je bilo pri ljudeh s povprečnim vnosom soli najmanj smrti.
Pregled znanstvenih dognanj iz leta 2004 prav tako omenja možnost, da ima premalo soli v prehrani lahko negativen vpliv na zdravje srca in ožilja.(4) To tezo podpirajo ugotovitve, da pomanjkanje soli v prehrani sproži izločanje hormonov renina, angiotenzina in aldosterona, aktivira simpatično živčevje ter vodi do povišane količine maščob v krvi.(5) Omenjeni hormoni v telesu sprožijo vnetje, ki je povezano s številnimi degenerativnimi obolenji.(6) V eni od študij je zmanjšan vnos soli povzročil inzulinsko odpornost, ki je povezana s sladkorno boleznijo in boleznimi srca in ožilja.(7)
Meta-analiza skupine Cochrane iz leta 2014 je preučila osem randomiziranih kontroliranih kliničnih študij. Takšna meta-analiza je “zlati standard” znanosti, njen zaključek pa je bil, da omejevanje soli ni zmanjšalo umrljivosti zaradi vseh vzrokov in da ni trdnih dokazov, ki bi potrdili pozitiven učinek na bolezni srca in ožilja.(8)
Leta 2014 je bila narejena tudi meta-analiza prospektivnih študij in randomiziranih kontroliranih študij, ki je zajela več kot 270.000 ljudi. Raziskovalci so ugotovili, da sta tako povišan kot znižan vnos soli povezana z večjo umrljivostjo, medtem ko je bilo pri ljudeh s povprečnim vnosom soli najmanj smrti.(9)
Obsežna analiza iz leta 2016, ki je združila rezultate štirih večjih prospektivnih študij (skupno so preučevale približno 133.000 ljudi iz 49 držav), je pokazala, da so imeli ljudje z normalnim krvnim tlakom, ki zaužijejo najmanj soli, večje tveganje za smrt ali zaplete zaradi bolezni srca in ožilja, medtem ko povišan vnos soli ni bil povezan z večjim tveganjem. Pri ljudeh s povišanim krvnim tlakom so imeli tisti, ki so uživali velike količine soli, sicer večje tveganje, a še večje tveganje so imeli tisti, ki so uživali najmanj soli. Povprečen Slovenec zaužije količino soli (okrog 12 g dnevno), ki je bila v obeh primerih povezana z najmanjšim tveganjem. Izsledki raziskave so prikazani spodaj.(10)
Grafikon 1 in 2: Smrti in zapleti zaradi bolezni srca in ožilja v povezavi z natrijem, izločenim v urinu, ki je dobro merilo za uživanje soli. Zgornji graf prikazuje skupino ljudi z normalnim krvnim tlakom, spodnji graf pa skupino ljudi s povišanim krvnim tlakom. Količino natrija, ki ga zaužije povprečen Slovenec, smo označili z rdečo črto.
Nekaj študij je pokazalo povezavo med povišanim krvnim tlakom ter uživanjem soli in mnogi na podlagi tega sklepajo, da sol povzroča bolezni srca in ožilja. Vendar gre le za indirektno povezavo, ki ni nujno vzročno-posledična. Zaradi takšne napačne logike tudi zniževanje krvnega tlaka (in sladkorja, holesterola itd. v krvi) z zdravili lahko vodi do večje in ne manjše umrljivosti.
Še en primer, ki ne govori v prid omejevanja soli v prehrani, je Japonska. Japonci zaužijejo veliko soli, obenem pa živijo najdlje od vseh narodov in imajo malo bolezni srca in ožilja.(11)
Kaj pa o soli pravi tradicija? Najbrž je večina bralcev že slišala, da je bila sol nekdaj zelo cenjen dodatek prehrani; nekatere kulture so jo enačile z zlatom. Tudi ajurveda uči, da sol stimulira apetit in izboljšuje prebavo, saj pomaga tako pri asimilaciji hrane kot tudi pri odvajanju. Po ajurvedi je optimalna količina soli odvisna od konstitucije človeka, v nobenem primeru pa je ne izloči iz prehrane.
Številne študije kažejo, da bi bilo pretirano omejevanje soli v prehrani lahko škodljivo in da ni univerzalne povezave med uživanjem večjih količin soli ter umrljivostjo.
Kako je torej možno, da nas že desetletja prepričujejo, da je sol že v manjših količinah tako zelo škodljiva? Zasledili smo zanimivo razlago, za razumevanje katere se moramo vrniti v 1950-a leta, ko je farmacija v ZDA pričela z oglaševanjem nove vrste diuretikov, ki so nadomestili spojine živega srebra. Diuretike so uporabljali za zniževanje visokega krvnega tlaka, pljučnega edema, srčne odpovedi, ortostatičnega edema ter debelosti, pa tudi za druge primere zadrževanja vode v telesu, vključno z nosečnostjo.
Ker diuretiki delujejo tako, da pospešijo izločanje natrija iz telesa, so zdravniki pacientom pričeli svetovati, naj iz prehrane obenem izključijo sol, češ da naj bi to še povečalo učinkovitost diuretikov (kljub številnim raziskavam, ki so pokazale, da je takšna praksa v resnici precej nevarna in lahko celo povzroči zadrževanje vode v telesu).(6)
Za konec pa še nekaj besed o različnih vrstah soli. Zgoraj omenjene študije so večinoma preučevale navadno rafinirano sol, ki gotovo ni optimalna izbira, očitno pa tudi ne tako škodljiva, kot je pogosto prikazano. Ajurveda priporoča kameno sol, ki ima tudi to prednost, da ni oziroma je manj kontaminirana. Morje je namreč danes onesnaženo do te mere, da lahko po evaporaciji vode v nerafinirani soli ostanejo primesi mikroplastike,(12) težkih kovin(13) itd. (iz tega vidika je lahko rafinirana morska sol celo boljša izbira od nerafinirane morske soli iz onesnaženih območij). V vsakem primeru pa se je dobro izogibati aditivom, ki jih soli dodajajo za sipkost, saj so zdravju lahko zelo škodljivi. Tudi jodirana sol ni nujno dobra, saj lahko ljudje z uživanjem večje količine soli hitro presežejo še varen odmerek joda, kar vodi do težav s ščitnico.(14)
Razlog, zakaj so nekatere študije pokazale povezavo med boleznimi srca in ožilja in visokim vnosom soli, bi bila lahko ravno uporaba jodirane soli oz. prevelik vnos joda, saj je znano, da slabo delovanje ščitnice vodi do bolezni srca in ožilja. Povezava bi bila lahko tudi posledica dejstva, da ljudje največ soli zaužijejo s predelano hrano, za katero vemo, da ni zdrava. Z drugimi besedami, znanost je zmotljiva in preveliko zanašanje na študije tudi v primeru soli morda ni najboljša ideja.
Če povzamemo, številne študije kažejo, da bi bilo pretirano omejevanje soli v prehrani lahko škodljivo in da ni univerzalne povezave med uživanjem večjih količin soli ter umrljivostjo. Tako kot z vsako stvarjo tudi s soljo gotovo ne gre pretiravati, a glede na trenutno dostopne informacije vam lahko svetujemo le, da sledite svojemu apetitu in počutju oziroma je zaužijete toliko, kolikor vam ustreza, s tem da pazite na kvaliteto. Verjamemo namreč, da nam naše telo lahko veliko pove, če se ga le naučimo poslušati.
Podprite naš projekt
Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!
VIRI
(1) Effects of sodium restriction on blood pressure, renin, aldosterone, catecholamines, cholesterols, and triglyceride: a meta-analysis; JAMA; 1998
(2) Low urinary sodium is associated with greater risk of myocardial infarction among treated hypertensive men; Hypertension; 1995
(3) Dietary sodium intake and mortality: the National Health and Nutrition Examination Survey (NHANES I); Lancet; 1998
(4) Dietary Sodium and Cardiovascular Health in Hypertensive Patients: The Case against Universal Sodium Restriction; J Am Soc Nephrol; 2004
(5) Conflicting Evidence on Health Effects Associated with Salt Reduction Calls for a Redesign of the Salt Dietary Guidelines; Prog Cardiovasc Dis; 2018
(6) Salt, energy, metabolic rate, and longevity; Raymond Peat; 2007
(7) Low-salt diet increases insulin resistance in healthy subjects; Metabolism; 2011
(8) Reduced dietary salt for the prevention of cardiovascular disease; Cochrane Database Syst Rev; 2014
(9) Compared with usual sodium intake, low- and excessive-sodium diets are associated with increased mortality: a meta-analysis; Am J Hypertens; 2014
(10) Associations of urinary sodium excretion with cardiovascular events in individuals with and without hypertension: a pooled analysis of data from four studies; Lancet; 2016
(11) Dietary patterns and cardiovascular disease mortality in Japan: a prospective cohort study; Int J Epidemiol; 2007
(12) Sea salt around the world is contaminated by plastic, studies show; Jessica Glenza; 2017
(13) French Sea Salts Pollution Research Article; Nature's Cargo
(14) Effect of small doses of iodine on thyroid function in patients
with Hashimoto’s thyroiditis residing in an area of mild
iodine deficiency; Eur J Endocrinol; 1998