Švedski pristop k obvladovanju covida-19 – uspeh ali polomija?

Švedska je v preteklem letu postala znana kot država, ki je pri obvladovanju krize novega koronavirusa ubrala drugačen pristop od drugih držav. Odločila se je za povsem svojo pot in namesto strogih, represivnih ukrepov (obvezno nošenje mask, zapiranje šol, restavracij, trgovin itd.) ter politike kaznovanja državljanom omogočila bolj ali manj normalno življenje. Mnogi so švedski pristop kritizirali in ga označevali za neodgovornega in nevarnega. A kakšen je končen rezultat – jo je Švedska res odnesla tako slabo, kot so poročali mediji?

V prispevku se bomo osredotočili na umrljivost zaradi vseh vzrokov, saj so statistike umrlih s koronavirusom nerealne. Države smrti s covidom-19 (in ne zaradi covida-19, kar je napačen, a kljub temu pogosto uporabljan izraz) opredeljujejo zelo različno, zato so primerjave med državami nerelevantne. Švedska spada med države, ki smrti s covidom-19 štejejo najbolj liberalno – mednje namreč štejejo vse pozitivne na PCR testu, ki so umrli v 30 dneh po pozitivnem testu, kar pomeni, da so všteti tudi ljudje, ki so umrli npr. v prometni nesreči ali zaradi drugih bolezni.(1)

NAJVEČ MRTVIH V ZADNJIH 150 LETIH?

Vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell je bil tekom lanskega leta tarča ostrih kritik na račun vladnega pristopa k obvladovanju covida-19, saj je Švedska na nek način izpostavljala luknje v zgodbi, ki so jo ljudem predstavili mediji – če gre resnično za nalezljiv in smrtonosen virus, bi morali Švedi s svojim liberalnim pristopom namreč utrpeti največjo škodo.

Ena najbolj odmevnih kritičnih novic o Švedski se je pojavila okoli 20. avgusta lani in zatrjevala, da je Švedska v obdobju v prvi polovici leta 2020 utrpela največ smrti v zadnjih 150 letih.

“Krivulje kažejo, da je umrljivost enaka, kot je bila pred desetletjem [leta 2012], če pogledamo daljše obdobje za nazaj, pa lahko vidimo, da je človeštvo doživelo hujše pandemije, kot je ta, v kateri smo zdaj.“

O tej novici je poročala večina množičnih medijev, npr. Reuters(2), CNN(3), Guardian(4), Independent(5), Daily Mail(6), Business Insider(7), New York Post(8) itd.

Tehnično gledano zgoraj omenjeni podatek drži, saj je številka 51.405 smrti v prvi polovici leta 2020 dejansko največja v 150 letih. A v resnici je novica povsem zavajajoča, saj je število prebivalcev Švedske v 150 letih močno poraslo. Žal se je mnogim medijskih hišam nesrečno (ali prikladno) izmuznil širši kontekst, saj je pri takšnih primerjavah potrebno upoštevati rast prebivalstva skozi čas. Edini relevantni podatek je torej število umrlih glede na število prebivalcev.

Če podatek o številu umrlih preračunamo na deset tisoč prebivalcev, pridemo do drugačnega zaključka, in sicer, da se na Švedskem lani ni zgodilo nič kaj posebej pretresljivega.

"En manj uspešnih trenutkov novinarstva lani so bile alarmantne novice glede 'najbolj smrtonosnega novembra po španski gripi'. V razburjenju je mnogo urednikov spregledalo, da se je prebivalstvo Švedske od takrat do danes več kot podvojilo.“

Iz zgornjega grafikona lahko razberemo, da je med vsemi pandemijami v preteklih 185 letih umrl večji odstotek Švedov kot lani, večji odstotek ljudi pa je umrl tudi v nekaterih obdobjih, ko ni bilo pandemij.(9) Celo v mesecu z najvišjo presežno umrljivostjo (april 2020) je umrlo manj Švedov kot decembra 1993, januarja 1996 ali januarja 2000, le da se teh obdobij skoraj nihče več ne spominja. Kot je obrazložil švedski statistik Åke Nilsson, hujša sezona gripe in povečano število umrlih 80- in 90-letnikov (srednja starost umrlega s covidom-19 na Švedskem je 84 let) takrat nista pritegnila veliko pozornosti.(12) Örjan Hemström, švedski vladni demograf, zgornje podatke v enournem dokumentarnem filmu komentira z besedami:(10)

Novinar Oisín Cantwell pa je v časopisu AftonBladet zapisal:(1)

Sprašuje se tudi o posledicah takšnega pomanjkanja širšega konteksta:

Potrebno je upoštevati tudi, da je bilo leto 2019 za Švedsko zelo nenavadno, saj je umrlo najmanj Švedov po letu 1977.(11) Dr. Eyal Shahar, epidemiolog in zaslužni profesor na Univerzi v Arizoni, je švedske podatke za umrljivost po sezonah gripe prikazal na spodnjem grafu.(19)

Iz grafa je razvidno, da je na Švedskem v sezoni 2018-2019 prišlo do t.i. deficita smrti 300 na milijon prebivalcev (-3.3%), v sezoni 2019-2020 (med pandemijo koronavirusa) pa je Švedska beležila presežek smrti 364 na milijon prebivalcev (+4,1%). Presežek smrti, ki sledi deficitu smrti (in obratno), je znan pojav, saj večji del umrlih predstavljajo starejši s kratko pričakovano življenjsko dobo. Če predpostavimo, da je presežna umrljivost v sezoni 2019-2020 "uravnotežila" nizko umrljivost v prejšnji sezoni, je resnična presežna umrljivost na Švedskem manj kot 1% (približno 700 smrti).

Dr. Shahar poudari, da tudi če (nepravilno) predpostavimo, da nizka umrljivost v sezoni 2018-2019 ni vplivala na presežek smrti v naslednji sezoni, presežna umrljivost na Švedskem v sezoni 2019-2020 ni presegla 4,1% (približno 3.800 smrti). Bralce spomni, da histeričen odziv na pandemijo ni bil posledica strahu pred tem, da se bo umrljivost povečala za 4%. Apokaliptične napovedi, na podlagi katerih so odločevalci zapirali države, so na Švedskem do poletja 2020 predvidevale približno 90.000 smrti, torej kar za 100% povišano umrljivost.

NEUČINKOVITI UKREPI

Pomenljivo je tudi dejstvo, da so na Švedskem lani zabeležili manjšo presežno umrljivost kot v večini drugih evropskih držav, kar je moral marca letos priznati tudi prispevek Reutersa. Za primerjavo – v Španiji in Belgiji je bila presežna umrljivost leta 2020 18,1% in 16,2% (v Sloveniji 18,1%(13)), na Švedskem pa 7,7%. Slabšo statistiko od Švedske je imelo kar 21 od 30 evropskih držav.(14)

Slabšo statistiko od Švedske je imelo kar 21 od 30 evropskih držav.

Kritiki liberalnega pristopa zato Švedsko radi primerjajo s Finsko ali Norveško, ki sta imeli manjšo umrljivost od Švedske, a pri tem pozabijo omeniti, da so bili ukrepi na Finskem in Norveškem večino časa celo manj striktni od ukrepov na Švedskem.(15)(16)

Zgornje podatke je vodilni švedski epidemiolog Anders Tegnell, ki je zaradi svojih odločitev med drugim prejel tudi že grožnje s smrtjo, komentiral z besedami:

SMRTONOSNO ZDRAVLJENJE

Švedska je povišano umrljivost zaradi vseh vzrokov beležila predvsem v aprilu in maju 2020. Te smrti se pogosto pripisujejo koronavirusu, a za takšno sklepanje v resnici ni nikakršne znanstvene podlage. Uradne statistike umrlih s koronavirusom so nerealne, saj so mednje tudi na Švedskem všteti vsi pozitivni na PCR testu, ki so umrli v 30 dneh od pozitivnega testa (torej tudi ljudje, ki so umrli npr. v prometni nesreči).(1)

Po našem mnenju najpomembnejši spregledani faktor je nedvomno neprimerno zdravljenje (npr. mehanska ventilacija in visoki odmerki ter neustrezne kombinacije zdravil). Agresivni pristop k zdravljenju bolnikov z diagnozo covida-19 je povzročil veliko nepotrebnih smrti, ki jih je pogosto tudi z obdukcijo nemogoče ločiti od smrti, ki so nastale kot posledica respiratorne okužbe.

“Švedi so pričeli zaostrovati ukrepe … Mislim, da je temu tako zaradi močnega pritiska Evropske unije, saj Švedska kvari vtis, da gre za popoln kaos, za kar po mojem mnenju dejansko ne gre.“

Del presežnih smrti neprimernemu zdravljenju pripisuje tudi prof. dr. Jovan Antović s prestižnega inštituta Karolinska v Stockholmu, ki je sodeloval pri oblikovanju protikoronskih ukrepov na Švedskem. Kot razloži v spodnjem videu, je Švedska, podobno kot večina drugih držav, pri zdravljenju covida-19 v aprilu in začetku maja 2020 upoštevala smernice Svetovne zdravstvene organizacije in Kitajske, rezultati česar so bili katastrofalni, saj je bila smrtnost pri bolnikih na intenzivni negi kar 35-odstotna. V maju so Švedi pričeli zdraviti bolj konzervativno in omejili uporabo ventilatorjev, posledično pa je smrtnost na intenzivni negi upadla na 15% (kar pa še vedno ni malo, če upoštevamo, da so z ene od evropskih klinik poročali o 0% smrtnosti pri bolnikih s covidom-19 na intenzivni negi, kar so dosegli s prilagojenim protokolom z minimalnim pritiskom PAAP in “nežno ventilacijo”).(17)

Bolezen in posledično smrt pa seveda lahko povzročijo tudi stres, osamljenost, depresija (tudi Švedska je osamila starostnike), smiselno pa se je vprašati tudi, kakšen dejavnik tveganja za respiratorna obolenja predstavlja izjemen porast uporabe razkužil.

ZAOSTROVANJE UKREPOV

Švedska je z letošnjim letom nekoliko zaostrila ukrepe (pričela je npr. priporočati maske, bari in restavracije so se nekaj časa zapirali ob 20.30) in morda ste se po prebranem vprašali, zakaj. Na to vprašanje je prof. Jovan Antović z inštituta Karolinska konec februarja odgovoril takole:(17)

ZAKLJUČEK

So Švedi s svojim pristopom ovrgli teorijo o izredno nalezljivem in smrtonosnem virusu? Dejstvo je, da je Švedska kljub sproščenemu pristopu beležila manjšo umrljivost od držav z drakonskimi ukrepi, kot so Velika Britanija, Španija, Francija, Italija, Belgija in nenazadnje tudi Slovenija. Enako se je zgodilo tudi znotraj ZDA, kjer so zvezne države s sproščenim pristopom, kot je Florida (ki ima povrhu še velik delež starostnikov), beležile manjšo umrljivost od mnogih držav s striktnimi ukrepi (glejte tudi članek Ioannidisa in sodelavcev z univerze Stanford, ki ni ugotovil razlike med državami z blagimi in restriktivnimi ukrepi(18)). Sklenemo lahko, da teorije o nalezljivem virusu, ki ga je možno zamejiti z ukrepi, dokazi ne podpirajo, in da je bil davek ukrepov (npr. smrti zaradi neustreznega zdravljenja, stresa, osamitve, depresije, odlaganja operacij itd.) najverjetneje zelo velik.

DELITE NAPREJ

Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

2€

5€

10€

20€

VIRI