Železo in rak

Povezava med kopičenjem železa v telesu in rakom je v znanstvenih krogih poznana že dolgo. Dokazi, ki kažejo na rakotvornost železa, so zbrani v različnih publikacijah,(1)(2)(3) v tem prispevku pa bomo predstavili le nekaj zanimivejših izsledkov.

RAK NASTANE NA MESTU AKUMULACIJE ŽELEZA

Tako pri živalih kot pri ljudeh se rakave tvorbe pogosto razvijejo na mestih, kjer se železo pretirano akumulira. Številne skupine raziskovalcev so poročale o prospektivnih raziskavah na živalih, pri katerih je administracija železovih spojin z injekcijami ali oralno pomembno povečala tveganje za adenokarcinom, kolorektalnega raka (rak debelega črevesa ali danke), hepatom, raka dojke, mezoteliom, karcinom ledvičnih celic in sarkom. Rak se je neredko pojavil na mestu, kjer je bilo železo injicirano.(1)(3)(4)

“Naši podatki kažejo, da bi bilo železo lahko škodljivo že za osebe z običajnimi zalogami železa in da gre za javnozdravstveni problem, ki prizadene večji del populacije.”

Na voljo so tudi številne raziskave, ki so preučevale večje skupine ljudi, pri katerih se železo nenormalno akumulira. Izsledki so pokazali, da je incidenca raka na jetrih močno povečana pri genetski hemokromatozi (tudi do 200-krat v primerjavi s populacijo brez te genetske mutacije) in afriški siderozi, pri katerih lahko pride do ekstremne akumulacije železa v jetrih. Pri genetski hemokromatozi je povečana tudi incidenca nehepatičnih malignih obolenj; v eni od raziskav so imeli ljudje s hemokromatozo 7-krat večje tveganje za raka dojke in diseminirani plazmacitom in 9-krat večje tveganje za kolorektalnega raka.(1)(3) Obenem je tveganje za raka na jetrih večje tudi pri ljudeh s povečanimi zalogami železa v jetrih, ki nimajo genetske hemokromatoze.(5)

Dobro znana je tudi povezava med inhaliranjem železa in rakom pljuč, npr. pri rudarjih, varilcih, livarjih in drugih izpostavljenih poklicih. Železo vsebujeta tudi tobačni dim in azbest, potrjena faktorja tveganja za raka na pljučih. En od mehanizmov, preko katerega bi lahko inhaliranje omenjenih substanc povzročilo raka, je katalitični učinek železa na tvorbo prostih radikalov.(1)(2)(6)

Obenem je več meta-analiz ugotovilo povezavo med uživanjem rdečega mesa (ki vsebuje veliko železa v telesu lahko dostopni hemski obliki) in rakom na črevesu. Ocenjujejo, da se tveganje za nastanek raka na črevesu poveča za 12% z vsakim dodatnim zaužitim miligramom heme železa.(4) Za primerjavo, z enim govejim zrezkom lahko zaužijemo več kot 5 miligramov železa.

TERAPIJE ZA ZNIŽEVANJE ŽELEZA ZMANJŠAJO TVEGANJE ZA NASTANEK RAKA

Izsledki raziskav kažejo tudi, da imajo redni darovalci krvi nižje tveganje za nastanek raka v primerjavi z ljudmi, ki ne darujejo krvi. Na drugi strani so raziskave pokazale, da prejemniki transfuzij pogosteje zbolevajo za rakom.

Zacharski et al. so šest let opazovali 1277 pacientov z boleznimi ožilja, ki na začetku raziskave niso imeli rakavih obolenj, niti potrjenega presežka železa. Polovico pacientov so naključno razporedili v standardno oskrbo, polovico pa v standardno oskrbo z nadzorovano terapevtsko flebotomijo (odstranjevanje krvi). S tem ukrepom so v drugi skupini zaloge železa znižali do stopnje, ki jo najdemo pri ženskah v rodni dobi in otrocih. Analiza je pokazala, da je imela druga skupina 37% nižje tveganje za nastanek raka, nižjo umrljivost zaradi raka in nižjo umrljivost zaradi vseh vzrokov v primerjavi s kontrolno skupino. Raziskovalci so sklenili: “Naši podatki kažejo, da bi bilo železo lahko škodljivo že za osebe z običajnimi zalogami železa in da gre za javnozdravstveni problem, ki prizadene večji del populacije.”(7)

Kato et. al. so poročali o skupini pacientov s hepatitisom C, ki so jih zdravili s terapevtsko flebotomijo in spremljali nadaljnjih 12 let. Ti pacienti so imeli statistično pomembno znižano tveganje za razvoj hepatocelularnega karcinoma (rak jeter) v primerjavi z demografsko podobno skupino pacientov, ki jih niso zdravili.(8)

Izsledki raziskav kažejo tudi, da imajo redni darovalci krvi nižje tveganje za nastanek raka v primerjavi z ljudmi, ki ne darujejo krvi.(9)(10) Na drugi strani so raziskave pokazale, da prejemniki transfuzij pogosteje zbolevajo za rakom.(11)

VIŠJE VREDNOSTI OZNAČEVALCEV (MARKERJEV) ZA ZALOGE ŽELEZA V TELESU SO POVEZANE Z VEČJIM TVEGANJEM ZA RAKA

Nekatere epidemiološke raziskave so pokazale povezavo med višjimi vrednostmi serumskega železa, feritina ali saturacije transferina in večjim tveganjem za raka.

Nelson et al. so več kot 40000 ljudi spremljali 14 let; od tega jih je skoraj 2500 zbolelo za rakom. Ljudje, ki so imeli na začetku raziskave saturacijo transferina (označevalec za zaloge železa v telesu) višjo od 60%, so imeli v primerjavi z ljudmi, pri katerih je bila saturacija transferina nižja od 60%, za 43% višje tveganje, da zbolijo za katerokoli vrsto raka. Tveganje za nastanek raka na črevesu je bilo pri ljudeh s višjo saturacijo transferina kar 3-krat večje.(12)

Stevens et al. so moške in ženske razdelili v pet skupin glede na izmerjeno saturacijo transferina: 0 do 30%, 30-40%, 40-50%, 50-60% in >60%. Za oba spola je bilo tveganje za nastanek raka v vsaki skupini, relativno na prvo skupino, 1,0, 0,95, 1,16, 1,38 in 1,81; relativno tveganje za umrljivost zaradi raka pa so bile 1,0, 0,96, 1,22, 1,29 in 1,73. Z drugimi besedami, osebe z višjo saturacijo transferina so imele za 16-81% večje tveganje za nastanek raka od oseb z optimalno saturacijo transferina. Tveganje je bilo toliko večje, kolikor višja je bila saturacija transferina od optimalne.(13)

Rakave celice za hitro delitev potrebujejo več železa in imajo v primerjavi z normalnimi celicami večjo sposobnost pridobivanja železa. Znanstveniki jih zato opisujejo kot “zasvojene z železom”.

V eni od raziskav so ugotovili, da je povišano serumsko železo povezano s 25% povečanim tveganjem za vse vrste raka in 39% višjim tveganjem za umrljivost zaradi vseh vrst raka. Višje serumsko železo ko je imel pacient, večjo možnost je imel, da bo zbolel za rakom.(14)

Povečane vrednosti feritina so bile opažene pri številnih malignih obolenjih.(15) Ena od raziskav je ljudi razvrstila v štiri skupine glede na izmerjene vrednosti feritina: 8-43, 44-83, 84-156 in 157-399. Tveganje za nastanek raka na debelem črevesu v vsaki skupini, relativno na prvo skupino, je bilo 1,0, 1,6, 2,8 in 4,3. Povedano drugače, ljudje z višjim feritinom so imeli od 60 do 430% večje tveganje za nastanek raka črevesa od ljudi z najnižjimi vrednostmi feritina.(16)

Zanimivo je tudi, da je tveganje za nastanek raka pri ženskah pred menopavzo nižje od tveganja pri moških, po menopavzi pa se občutno poveča. Istočasno se povečajo tudi zaloge železa v telesu, saj ženske prenehajo redno izgubljati železo skozi mesečne krvavitve.(7)

MEHANIZMI RAKOTVORNOSTI ŽELEZA

Raziskovalci so podrobno opisali mehanizme, preko katerih lahko v telesu nakopičeno železo vpliva na nastanek raka:(1)(3)

1. Železo sproži iniciacijo rakavih obolenj preko katalitičnega učinka na tvorbo prostih radikalov.
2. Železo zavira aktivnost obrambnih celic in na ta način spodbuja rast rakavih celic.
3. Železo je nujno potrebno za delitev rakavih celic.

Čeprav tako normalne kot rakave celice potrebujejo železo, pa rakave celice za hitro delitev potrebujejo več železa in imajo v primerjavi z normalnimi celicami večjo sposobnost pridobivanja železa. Rakave celice imajo večje število transferinskih receptorjev in sosednjim celicam odvzemajo železo do te mere, da le-te postanejo anemične. Znanstveniki rakave celice zato opisujejo kot “zasvojene z železom”.(17)

Obenem je bilo ugotovljeno, da železo sodeluje z drugimi faktorji tveganja za raka na jetrih, kot so hepatitis, aflatoksini, alkohol, tobak in drugi kemični karcinogeni.(2)

ZAKLJUČEK

Končajmo s citatom biokemika in toksikologa dr. Moona:(2) “Menim, da številni dokazi za rakotvornost železa lahko prepričajo še tako velikega skeptika. Dokazov, da železo (naj bo zaužito, injicirano ali vdihavano) povzroča raka, je resnično ogromno.”

Upajmo, da se znanstvene ugotovitve čimprej prenesejo v zdravniško prakso, rutinsko testiranje populacije za zaloge železa pa postane stalna praksa. Postaja namreč očitno, da prekomerno nalaganje železa ni faktor tveganja le za rakava obolenja, temveč tudi za bolezni srca in ožilja, endokrine motnje (npr. sladkorna bolezen in impotenca), nevrološke motnje (npr. Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen), artritis, osteoporozo, najrazličnejše infekcijske bolezni in prezgodnjo smrt.

DELITE NAPREJ

Podprite naš projekt

Z donacijo lahko podprete naše delo, da bomo še naprej lahko objavljali kakovostne vsebine. Hvala, ker nas podpirate!

2€

5€

10€

20€

VIRI